Zaradi klimatskih sprememb so obdobja ekstremne vročine tudi pri nas postala vse pogostejša, trend pa kaže, da bodo v prihodnosti poletja še bolj vroča.
Medtem ko večina svari predvsem o nevarnih posledicah za zdravje starejše populacije, so bile posledice na malčke in otroke do sedaj močno spregledane.
A kot kažejo rezultati raziskave z New York University, te še zdaleč niso zanemarljive. Vročina namreč vpliva na učenje in zgodnji razvoj otrok, razlike na področju branja in osnovnega računanja pa se pojavijo že dolgo preden otrok prestopi prag osnovne šole.
Že 30 stopinj Celzija je preveč
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Child Psychology and Psychiatry, kaže, da je pri otrocih temperatura povezana z doseganjem osnovnih mejnikov pismenosti in računstva. Otroci, ki so bili izpostavljeni povprečnim najvišjim temperaturam nad 30 stopinj Celzija, so te dosegli z 5 do 6,7 odstotkov manjšo verjetnostjo v primerjavi z otroki, ki so živeli v hladnejših razmerah. Pri tem so upoštevali vpliv letnih časov in primerjavo izvedli znotraj posameznih regij.
Vplivi opazni v več državah
V raziskavo so bili vključeni tri- in štiriletniki iz šestih držav: Gambija, Gruzija, Madagaskar, Malavi, Palestina in Sierra Leone – skupno kar 19.607 otrok. Države so bile izbrane na podlagi dostopnosti podatkov o razvoju otrok, ekonomskih razmer in podnebja. Raziskovalci so kot merilo otrokovega razvoja upoštevali tako imenovani Early Childhood Development Index (ECDI), ki zajema štiri področja: branje in numerične sposobnosti, socio-emocionalni razvoj, pristop k učenju in fizični razvoj.
Najbolj prizadeti otroci iz ekonomsko šibkejših družin
Največji vpliv se je pokazal pri otrocih iz šibkejših družin. Pri tem sta posebej izstopala pomanjkanje čiste vode in velika gostota poselitve v urbanih okoljih. Raziskovalci zato želijo razumeti mehanizme, ki so odgovorni za razvojni primanjkljaj pri visokih temperaturah, ter dejavnike, ki otroke lahko zaščitijo pred temi vplivi. Njihove ugotovitve bodo služile kot podlaga pri oblikovanju ukrepov za večjo odpornost otrok in družin na posledice podnebnih sprememb. Avtorji raziskave pri tem poudarjajo, da zgodnji razvoj predstavlja temelj za kasnejše učenje, telesno in duševno zdravje ter splošno kakovost življenja.
Novinar
