Če misliš, da se s formaldehidom lahko srečaš le pri pouku kemije, se pošteno motiš. Formaldehid je sicer res smrdeča kemikalija, ki se v znanstvenih laboratorijih uporablja za konzerviranje mrtvih vzorcev v kozarcih. In zagotovo ni snov, ki bi jo želel imeti v svojem domu, saj tja preprosto ne sodi. Pa vendar je tam.
Pravzaprav je formaldehid prisoten v tolikšnem številu izdelkov, da se mu je skoraj nemogoče popolnoma izogniti. Preveri, kje vse ga lahko najdeš, kako zmanjšati izpostavljenost in katere alternative lahko izbereš.
Sprožilec astme in karcinogen
Formaldehid je najbolj znan kot konzervans in je pri sobni temperaturi brezbarven vnetljiv plin. V prej omenjenih laboratorijskih kozarcih je raztopljen v vodi. Gre za hlapno organsko spojino (VOC) z močnim vonjem. Nizke ravni izpostavljenosti povzročajo draženje in občutljivost kože, oči, nosu ter grla. Deluje tudi kot sprožilec astme.
K temu pride še dejstvo, da formaldehid je znan rakotvoren dejavnik pri ljudeh. Dolgotrajna izpostavljenost je povezana z rakom nosu in levkemijo. Zaradi teh razlogov je formaldehid uvrščen natako imenovani Rdeči seznam materialov, kemikalij in elementov, ki se jim zelena gradbena industrija skuša izogibati.
Formaldehid v domu
Kljub nevarnostim se formaldehid po količini še vedno uvršča med 50 najpogosteje uporabljenih industrijskih kemikalij. V Evropski uniji bo njegova uporaba v pohištvu in lesenih izdelkih od avgusta letos sicer tesneje regulirana, a še vedno ne povsem prepovedana. Nahaja se v izolacijskih materialih in industrijsko izdelanih gradbenih proizvodih, kot so kompozitni pulti, iverne plošče in laminati.
Prisoten je tudi v gospodinjskih izdelkih, kot so vzmetnice in oblazinjeno pohištvo, ter v lepilih, barvah, tesnilih, čistilih in celo v lakih za nohte. Melaminsko in bambusovo kompozitno kuhinjsko posodje lahko prav tako vsebuje formaldehid.
Ljudje so formaldehidu izpostavljeni tudi prek cigaretnega dima, dima pri kurjenju lesa in izpušnih plinov avtomobilov. Posamično večina teh virov vsebuje dovolj nizke ravni formaldehida, da veljajo za varne. Vendar pa je izpostavljenost kumulativna in se majhni prispevki sčasoma seštevajo.
Izolacija
Ko je govora o formaldehidu v hišah, je izolacija pogosto prva stvar, na katero ljudje pomislijo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v domovih pogosto uporabljala sečninsko-formaldehidna penasta izolacija (UFFI). Leta 1982 je bila začasno prepovedana v Združenih državah Amerike, ko so postali znani njeni negativni vplivi na zdravje. Prepoved je bila kasneje odpravljena, ko so študije pokazale, da se sproščanje formaldehida sčasoma zmanjšuje.
Kanada jo je prepovedala že leta 1980, v Evropi pa do prepovedi ni prišlo, zato se teoretično lahko uporablja še danes. Čeprav se UFFI še vedno uporablja, večina sodobnih brizganih penastih izolacijskih materialov formaldehida na srečo ne vsebuje. Kljub temu so podobne pene še vedno daleč od idealnih materialov za trajnostno gradnjo.
Stisnjen les
Danes so stisnjeni oziroma kompozitni lesni izdelki najpomembnejši vir formaldehida v večini domov. Smole, ki se uporabljajo pri izdelavi vezanega lesa, ivernih plošč in vlaknenih plošč srednje gostote (MDF), vsebujejo formaldehid in ga lahko sproščajo v zrak. Kadar je mogoče, izberi masivni les namesto izdelkov iz stisnjenega lesa. Izogibaj se »kislinsko utrjenim« lesenim tlom in premazom. Večina kompozitnih lesenih izdelkov ni primerna za ponovno uporabo ali recikliranje (vezan les je lahko izjema) in jih je treba, razen če gre za zelo majhne količine, odložiti kot gradbene odpadke.
Kaj še upoštevati pri novogradnji?
Ker številni gradbeni izdelki vsebujejo formaldehid in druge snovi z Rdečega seznama, je izvajalec, ki razume in podpira trajnostne gradbene prakse, lahko najpomembnejši zaveznik pri gradnji ali prenovi. Poleg tega bodi sam pozoren na izdelke, ki sebujejo 1 % ali več formaldehida, saj bodo temu ustrezno označeni. Na seznamu sestavin išči formaldehid ali formalin ter izraze, kot so metilen glikol, metanal, metanediol ali formaldehid monohidrat.
Kako zmanjšaš izpostavljenost v obstoječem objektu?
Izpostavljenost formaldehidu, ki je že prisoten v domu, lahko zmanjšaš z dobrim prezračevanjem, izogibanjem zelo visokim temperaturam in vzdrževanjem notranje vlažnosti med 40 % in 50 %. Če ugotoviš, da imaš doma penasto izolacijo s formaldehidom in je ta danes starejša od 20 let in verjetno ne predstavlja več pomembnega vira formaldehida v domu.
Splošno priporočilo je, da penasto izolacijo pusti na mestu, dokler ni poškodovana ali dokler je ne nameravaš zamenjati z novo, trajnostno izolacijo. Odstranjevanje naj izvede strokovnjak. Čeprav je malo verjetno, da bi se ob odstranitvi sprostilo več formaldehida, je odstranjevanje večjih količin utrjene pene lahko zahtevno.
Novinar
