Ugašanje satelita MAVEN nas lahko ponovno spomni na to, koliko satelitov je v vesolju. Okoli Zemlje in drugih nebesnih teles namreč kroži na tisoče delujočih in odsluženih naprav, ki tiho opravljajo svoje naloge ali pa preprosto čakajo na svojo zadnjo uro.
Ko eno izmed teh plovil po dolgih letih utihne, kot se je to decembra lani zgodilo s sondo MAVEN po več kot enajstih letih delovanja v Marsovi orbiti, se znanstveniki soočijo z neizogibnim vprašanjem, kam ti objekti sploh gredo in kje končajo svojo pot.
Kako so sončne nevihte ogulile Mars?
Glavni cilj sonde MAVEN je bil ugotoviti, kako in zakaj je Mars izgubil svoj zračni plašč. Podatki, ki jih je sonda zbirala več kot desetletje, so ponudili jasen odgovor. Odkrila je namreč, da so močne vesoljske nevihte in sončni vetrovi skozi milijarde let dobesedno ogulili Marsovo ozračje. Ker planet nima močnega globalnega magnetnega polja, kot ga ima Zemlja, so visokoenergijski delci s Sonca neovirano trkali v pline v višjih slojih atmosfere in jih potiskali v odprto vesolje, s čimer je s površja nepopravljivo izpuhtela tudi nekdanja tekoča voda.
Kam gredo odsluženi sateliti?
Usoda satelita po koncu njegove življenjske dobe je odvisna predvsem od njegove oddaljenosti od planeta. Tisti, ki krožijo zelo blizu površja, zaradi trenja z redkim zrakom postopoma izgubljajo višino, dokler ne padejo nazaj proti planetu in zaradi ekstremne vročine ob vstopu v atmosfero zgorijo.
Satelite, ki krožijo veliko višje, pa inženirji z zadnjimi kapljami goriva običajno namenoma potisnejo v tako imenovano pokopališko orbito – to je varno in oddaljeno območje v vesolju, kjer ugasnjene naprave ne ovirajo delujočih plovil in lahko nemoteno krožijo še stoletja.
Zadnje desetletje ugasle sonde MAVEN
Za sondo MAVEN, ki je zaradi nenadnega vrtenja okoli lastne osi dokončno izpraznila svoje baterije in prekinila stik z Zemljo, velja podoben scenarij počasnega ugašanja. Ker se nahaja v stabilni orbiti Rdečega planeta, ne bo takoj izginila. Znanstveniki predvidevajo, da bo ta ugasli vesoljski laboratorij kot nekakšen spomenik človeški radovednosti krožil okoli Marsa še naslednjih 50 do 100 let, šele nato pa bo zaradi pomanjkanja nadzora nad višino dokončno strmoglavil in zgorel v njegovi tanki atmosferi.
Novinar
