Pred več kot stoletjem so ob jajčnikih opisali nenavadno, razvejano strukturo, imenovano rete ovarii, vendar so jo zaradi nejasne funkcije dolgo obravnavali kot nepomemben ostanek razvoja. Sčasoma je skoraj izginila tudi iz sodobnih anatomskih učbenikov. Nova raziskava na miših, objavljena v reviji eLife, pa kaže precej drugačno sliko: rete ovarii je povezana z jajčnikom in vanj usmerja tekočino, bogato z beljakovinami. Raziskovalci zato domnevajo, da bi lahko sodelovala pri vzdrževanju normalnega delovanja jajčnika in morda tudi pri plodnosti.
Struktura, na katero je znanost skoraj pozabila
Ko so rete ovarii prvič podrobneje opisovali v 19. stoletju, ji raziskovalci niso znali pripisati jasne naloge. Prevladalo je prepričanje, da gre za nefunkcionalen razvojni ostanek, zato je bila več kot stoletje deležna le malo raziskovalne pozornosti. Znanstveniki so se medtem osredotočali predvsem na dele jajčnika, katerih vloga pri razvoju jajčnih celic, ovulaciji in izločanju hormonov je bila že dobro poznana.
Zanimanje zanjo je ponovno obudila razvojna biologinja Jennifer McKey, ko je med proučevanjem celotnih mišjih jajčnikov opazila nenavadno strukturo, ki se je kot podkev ovijala ob jajčniku. Iskanje po starejši strokovni literaturi je pokazalo, da gre prav za skoraj pozabljeno rete ovarii. Nadaljnje raziskave so razkrile, da je sestavljena iz treh med seboj povezanih delov in da se ohrani tudi v odraslosti.
Odziva se lahko na dogajanje v jajčniku
McKey in sodelavci so nato analizirali izražanje genov v tej strukturi. V raziskavi, objavljeni leta 2024 v Scientific Data, so ugotovili, da imajo različni deli rete ovarii značilne vzorce genske aktivnosti. Nekateri rezultati nakazujejo tudi povezavo s hormonskim dogajanjem v jajčniku, zato raziskovalci domnevajo, da struktura ni zgolj pasivni anatomski ostanek, ampak bi se lahko odzivala na fiziološke spremembe.
Novi poskusi so prinesli še pomembnejši namig. Raziskovalci so v zunanji del rete ovarii vbrizgali označeno tekočino in opazovali njeno gibanje. Pokazalo se je, da vsebina potuje skozi cevasto strukturo proti jajčniku. Analiza tekočine je razkrila tudi izločene beljakovine, ki bi lahko bile pomembne za delovanje jajčnika. Rete ovarii je poleg tega tesno povezana s krvnimi žilami in makrofagi, do nje pa segajo tudi živčni izrastki.
Nekakšna »antena« ob jajčniku
Razvojna biologinja Dilara Anbarci zato rete ovarii primerja z anteno. Zamisel je, da bi lahko spremljala signale iz okolice in se nanje odzivala z izločanjem snovi, ki jih jajčnik potrebuje. Za zdaj je to še hipoteza, vendar njena zgradba, prekrvavljenost, oživčenost in sposobnost usmerjanja tekočine proti jajčniku podpirajo možnost, da sodeluje pri njegovem razvoju ali vzdrževanju.
»Nekaj se dogaja,« je ugotovitve komentiral razvojni biolog Serge Nef z Univerze v Ženevi, ki pri raziskavi ni sodeloval. Toda, kot opozarja, je to šele začetek zgodbe. Raziskovalci morajo med drugim ugotoviti, ali odstranitev ali onemogočenje rete ovarii dejansko vpliva na plodnost ter ali ima struktura podobno vlogo tudi pri ljudeh. »O ženski anatomiji je še vedno toliko stvari, ki jih niti ne znamo povsem razumeti,« pravi Anbarci. »Upam, da bo to spodbudilo nadaljnje raziskovanje in ponovno preverjanje tega, česar o jajčniku še ne poznamo.«
Novinar