Vir življenja in zdravja

Človeško telo je sestavljeno iz 70 % vode. Voda ima v telesu pomembno nalogo, saj uravnava telesno temperaturo, ščiti sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic. Če smo dolgotrajno izpostavljeni soncu, opravljamo fizično naporna dela, lahko pride do čezmerne izgube tekočine in mineralov iz telesa. S pitjem vode pa nadomestimo izgubljeno tekočino.

Voda preprečuje karies, ker ustvarja slino, ki nevtralizira kislino, ki se začne nabirati okoli zob in z minerali pomaga pri obnovitvi zoba. Voda ima čistilno funkcijo, odnaša odpadne snovi, ki nastajajo pri presnovi, in povečuje obrambne sposobnosti organizma pred strupenimi snovmi. Na dan s sečem, z znojenjem in dihanjem izločimo približno 2,5 litra vode, še več pa ob športnih aktivnostih in stresu. Zato je treba ta primanjkljaj dnevno nadomestiti z vnosom vode in hrane, ki vsebuje vodo, da življenjski procesi normalno potekajo. Priporočljivo je piti 2–3 litre vode dnevno, odvisno od telesne teže posameznika (35 g vode/kg telesne teže), njegovih telesnih aktivnosti, delovne obremenitve, klimatskih pogojev in drugih okoliščin. Če vode ne dovajamo v telo, kar je precej pogost pojav, postane telo dehidrirano.

 

Izsušitev oz. dehidracija povzroča moteno delovanje organov in je pogost vzrok za različne bolezni

Če telo izgubi več kot 15 % vode, lahko dehidracija vodi tudi v smrt. Če smo dehidrirani, lahko pride do odpovedi ledvic, kapi in infarkta, zato je dobro poznati in prepoznati znake dehidracije. Ko začutimo, da smo žejni, se je dehidracija že začela. Blagi znaki dehidracije so blag do močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Za blagimi se lahko pojavijo resni znaki dehidracije (hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost), ko izguba vode doseže 10 %, stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so mišični krči, bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleče mokrenje, zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.

 

Več vode v telesu vpliva na splošno boljše počutje, saj vode dejansko ni nikoli preveč

Ko se zjutraj zbudimo, popijmo na tešče požirek hladne vode in potem šele pride na vrsto jutranja kava ali čaj. Kava in čaj sta namreč močna diuretika, zato je prav, da prej popijemo vodo. Kozarec vode spijmo tudi pred vsakim glavnim obrokom, ne pa med jedjo in po jedi, ker se tako razredčijo prebavni sokovi in se s tem upočasni prebava. Vmes pijmo vodo po požirkih, največ 1–2 dl naenkrat, večje količine bodo naredile več škode kot koristi.

 

Pitje zadovoljive količine vode je najboljši način za vzdrževanje tekočine v telesu. Ko telo dobi premalo vode, se počuti ogroženo in poskuša zadržati vsako kapljico tekočine, tako da vodo skladišči v medcelične prostore, kar se pokaže v obliki otečenih gležnjev, nog in rok.

Sanda Gajsar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.