V Sloveniji je darovanje organov po smrti možno le, če se je umrla oseba za časa svojega življenja tako opredelila in se vpisala v register darovalcev organov. Poleg tega morajo okoliščine omogočati presaditev, strinjati pa se morajo tudi svojci umrlega.
Z odločitvijo za darovanje organov po smrti lahko en človek reši kar devet življenj. A uradno opredeljenih v nacionalnem registru je le okoli 1,5 odstotka prebivalcev. In to kljub temu, da 85 odstotkov Slovencev podpira darovanje. Preberi si več o statistiki darovanja organov v Sloveniji. In ne pozabi: tudi ti jo lahko izboljšaš!
Le peščica ljudi se opredeli proti darovanju
V Sloveniji se prek portala eUprava lahko opredeliš ZA ali PROTI darovanju organov. Do konca avgusta 2025 je bilo opredeljenih 17.305 posameznikov, kar predstavlja približno 1,5 odstotka prebivalcev. Od tega se jih je le 162 opredelilo proti darovanju. Žal pa velika večina ljudi, ki sicer podpira darovanje, uradno ni opredeljena. V Sloveniji namreč 85 odstotkov ljudi podpira darovanje.
Če je umrla oseba opredeljena za darovanje organov po smrti, morajo soglasje podati še svojci. Brez tega po slovenski zakonodaji darovanje ni mogoče. Svojci v večini primerov, kar 80 odstotkih, soglasje za darovanje podajo.
Slovenija med najboljšimi pri presaditvah srca
V Sloveniji na UKC Ljubljana letno opravijo okoli 110 presaditev organov in 120 presaditev roženic. V letu 2024 so tako 43 pacientom presadili ledvice, 26 srce, 23 jetra in 11 pljuča. Predvsem pri presaditvah srca je Slovenija v samem vrhu. V letu 2023 je bilo namreč pri nas opravljenih 10 transplantacij srca na milijon prebivalcev. V tej številki nas s 13,51 prekašajo Združene države Amerike in z 12 Hrvaška, za nami pa sta na primer Češka, kjer presadijo 8 src na milijon prebivalcev in Avstrija, kjer opravijo 7,11 presaditev na milijon prebivalcev.
Čakalne dobe preko enega leta
Kdor potrebuje organ za presaditev, se uvrsti na čakalni seznam. Vsako uro se nanj uvrsti v povprečju pet novih pacientov. In vsak dan okoli 20 ljudi umre, ker ne dočakajo potrebnega organa. Na skupnem čakalnem seznamu držav Eurotransplanta je več kot 13.500 ljudi, od tega okrog 200 Slovencev.
Povprečna čakalna doba za presaditev ledvic znaša v Sloveniji 370 dni, za srce 250 dni, za jetra 67 dni in za pljuča 91 dni. A to so le povprečja. Dejanska čakalna doba je močno odvisna od posameznega primera. V življenjsko ogrožajočih primerih je lahko občutno krajša, v določenih primerih pa žal še precej daljša.
Novinar
