V zadnjih letih zaradi vse pogostejših obremenitev slovenske avtoceste postajajo prostor daljših prometnih zastojev ter nesreč. Ta problem je morda še najbolj opazen v samem stičišču avtocest na Ljubljanski obvoznici. Kot odgovor na te izzive se je v tem mesecu zaključil projekt digitalizacije cestne infrastrukture.
Enega največjih projektov digitalne preobrazbe slovenskega prometa, vrednega kar 21,8 milijona evrov, sta izvajala DARS in Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI).
V okviru projekta je bilo digitaliziranih okoli 70 kilometrov avtocestnega omrežja na širšem območju Ljubljane. Ob cestah so namestili novo, sodobno opremo za spremljanje in lažje upravljanje prometa, med drugim portale z vključeno spremenljivo prometno signalizacijo, prometne detektorje, videonadzorne sisteme, vremenske postaje in drugo komunikacijsko opremo. Ti novo nameščeni sistemi omogočajo zbiranje in obdelavo podatkov o prometu v realnem času, kar prinaša nove možnosti urejanja prometa.
Pomen projekta
Pri digitalizaciji prometa ne gre le za tehnično nadgradnjo, saj njeni učinki segajo precej dlje. Z natančnejšim spremljanjem prometnih tokov lahko upravljalci hitreje zaznajo prometne nesreče, okvare vozil in druge izredne dogodke, ki bi ovirali cestni promet. Poleg hitre zaznave tak sistem omogoča tudi učinkovitejši odziv, hitrejše ukrepanje ter obveščanje o težavah. Prometna signalizacija je z obnovitvijo postala bolj prilagodljiva dejanskim razmeram na cesti, s tem pa pripomore k večji varnosti in boljši pretočnosti prometa, manjšemu številu zastojev in prometnih nesreč ter posledično tudi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
V okviru projekta je bil prenovljen tudi Regionalni nadzorni center Ljubljana v Dragomlju. Tam so sedaj prvič na skupni platformi povezani DARS, Center za upravljanje in vodenje prometa DRSI ter Prometno-informacijski center za državne ceste.
Projekt predstavlja pomemben korak k tako imenovani pametni prometni mobilnosti, ki poleg dobre fizične infrastrukture vključuje tudi zanesljive in sproti pridobljene podatke. Z novimi prilagoditvami je zagotovljena tudi večja prometna povezanost z evropskimi sistemi, omogočene pa so nadaljnje nadgradnje in razvoj drugih prometnih sistemov. Za voznike to pomeni predvsem boljši vpogled v dogajanje na cestah in s tem lažje sprejemanje odločitev.
Nadaljevanje projekta?
Vseeno pa se postavlja vprašanje, kaj bo s projektom v prihodnosti. Kot omenjeno, je bila digitalizacija za zdaj izvedena le na širšem območju Ljubljane. Se bo projekt uspel razširiti na celotno slovensko območje? Čeprav strateški dokumenti nakazujejo nadaljevanje digitalne preobrazbe prometa, bodo za njeno uresničitev potrebna velika finančna sredstva in dolgotrajni postopki, zato celovite digitalizacije slovenskega cestnega omrežja vsaj v bližnji prihodnosti ni pričakovati.
