25. marca v Sloveniji praznujemo materinski dan. Praznik, ki je v Evropo prišel iz Združenih držav Amerike po prvi svetovni vojni, nima enotnega datuma po vsem svetu – ta se med državami razlikuje. Povsod pa bistvo ostaja enako: gre za dan, ko se spomnimo na mame in njihovo vlogo v našem žviljenju.
Materinstvo je kompleksna, zahtevna in hkrati izjemno vplivna življenjska vloga. Zato je prav, da materam vsaj s simbolično gesto pokažemo priznanje. V prispevku pa vas čakajo zanimiva dejstva o materah v Sloveniji.
Povprečna starost ob rojstvu otroka ostaja stabilna
Čeprav se mladi vse kasneje odločajo za otroke, se je trend od leta 2019 precej ustalil. Povprečna starost matere ob rojstvu otroka je tako že od leta 2019 31,1 leta. Po drugi strani se je povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka celo nekoliko znižala: leta 2024 je znašala 29,6 leta, kar je 0,1 leta manj kot v 2023. So pa te številke dosti višje kot v prejšnjem stoletju. Leta 1976 je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka le 22,7 let, torej skoraj 7 let manj kot danes.
Matere predlani rodile najmanj otrok
2023 smo v Sloveniji prečkali pomemben mejnik: prvič, odkar spremljamo število rojstev, je to padlo pod 17.000 otrok na leto. A že naslednje leto je prišel nov rekord: le 16.875 rojstev. Če to primerjamo z letom 1955, ko se je rodilo 32.096 otrok, se je število rojstev skoraj prepolovilo.
Pri tem ne upada le absolutno število, temveč tudi število rojstev na 1.000 prebivalcev. 1955 je to znašalo 20,9 otroka na 1.000 prebivalcev, v letu 2024 pa le 7,9. Slovenija pa še zdaleč ni edina, ki se srečuje s tem problemom. V številu rojenih otrok na 1.000 prebivalcev je namreč točno v povprečju med članicami EU.
Skrb za otroke in delo: matere usklajujejo oboje
Materinstvo je zahtevno: od mame danes pričakujemo skrb za otroka in finančno podporo družini. Zato večina mater v Sloveniji ostaja delovno aktivnih, in sicer kar 80,6 odstotka mater z enim otrokom, 85 odstotka mater z dvema otrokoma in 82,2 odstotka mater, ki imajo več otrok. S tem se slovenske mame uvrščajo v sam vrh v Evropski uniji. Višjo stopnjo delovne aktivnosti beležijo zgolj na Švedskem, Danskem in Nizozemskem.
Materinstvo ni več omejeno na zakonske žene
Več kot polovica otrok se rodi izven zakonske zveze, v letu 2024 je bilo takih 55,5 odstotka rojstev. Najvišji delež izvenzakonskih rojstev pa smo zabeležili leta 2016, in sicer 58,6 odstotka. Še v 70-ih letih prejšnjega stoletja so se številke gibale pod 10 odstotki, leta 2007 pa je delež prvič presegel 50 odstotkov.
Novinar
