Uporaba umetne inteligence med študenti hitro narašča, a način, kako se jo učijo uporabljati, razkriva zanimiv razkorak med formalnim izobraževanjem in vsakdanjo prakso. Čeprav šole in fakultete v svoje programe vse pogosteje vključujejo AI, se številni študenti še vedno raje zanašajo na neformalne vire, kot so YouTube vodiči ali nasveti prijateljev.
Hitra rast uporabe umetne inteligence
Raziskava organizacije Jobs for the Future, izvedena v sodelovanju z raziskovalnim podjetjem AudienceNet, je konec preteklega leta zajela več kot tri tisoč ljudi, starejših od 16 let. Rezultati kažejo, da umetna inteligenca postaja stalnica v izobraževanju. Kar 70 odstotkov vprašanih jo uporablja dnevno ali tedensko, kar je opazen skok v primerjavi z letom prej. Prav tako se je povečal delež tistih, ki pravijo, da je AI že vključen v učne procese.
Od razumevanja k učinkovitosti
Najpogostejši razlog za uporabo teh orodij ostaja precej pragmatičen: študenti jih uporabljajo za hitrejše in učinkovitejše opravljanje nalog. Ob tem pa umetna inteligenca služi tudi kot pomoč pri razumevanju snovi, iskanju dodatnih virov in celo kot nekakšen digitalni tutor. Zanimivo je, da se je v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšal poudarek na poglabljanju razumevanja, kar lahko nakazuje na premik k bolj utilitarni rabi tehnologije.
Izobraževalne ustanove na ta trend odgovarjajo z več formalnega usposabljanja. Vedno več študentov poroča, da so prejeli določeno obliko izobraževanja o uporabi umetne inteligence in tudi ocene učinkovitosti teh programov so se izboljšale. Kljub temu pa izkušnje niso enotne. Politike glede uporabe umetne inteligence se med institucijami močno razlikujejo: nekatere jo v celoti dovoljujejo, druge prepovedujejo, precej študentov pa sploh ne ve, kakšna so pravila.
Neformalni viri ostajajo ključni
Prav ta nejasnost morda pojasnjuje, zakaj se študenti pogosto obračajo drugam. Skoraj polovica jih informacije o uporabi umetne inteligence išče na družbenih omrežjih, mnogi posegajo po člankih ali pa se obrnejo na ljudi v svojem krogu. Le manjšina se pri tem zanaša na uradne vire, kot so šole ali karierni centri.
Samoiniciativno učenje v ospredju
Učenje uporabe umetne inteligence je tako v veliki meri postalo samoiniciativno. Študenti eksperimentirajo, preizkušajo orodja in si znanje gradijo skozi prakso. Veliko jih uporablja spletne videe in neformalne tečaje, precej pa se jih odloča tudi za plačljive univerzitetne programe ali brezplačne lokalne delavnice.
Izziv: zaupanje in jasna pravila
Vse to kaže na širšo sliko: študenti niso pasivni opazovalci tehnoloških sprememb, temveč aktivni udeleženci. Umetno inteligenco vključujejo v svoje vsakdanje učenje, jo preizkušajo in prilagajajo lastnim potrebam. Vendar večja uporaba še ne pomeni nujno tudi boljše ali učinkovitejše uporabe.
Ključni izziv za izobraževalne institucije tako ostaja, kako vzpostaviti zaupanje in ponuditi jasne smernice. Če želijo v celoti izkoristiti potencial umetne inteligence, bodo morale poskrbeti, da ta tehnologija ne bo nadomestila učnega procesa, temveč ga dopolnjevala. V ospredju mora zato ostati odnos med profesorjem in študentom, umetna inteligenca pa naj bo orodje, ki ta odnos krepi in ne razkraja.
Novinar
