Psi so nedvomno najbolj priljubljeni hišni ljubljenčki na planetu. In zakaj ne bi bili? So zvesti, prijazni, navdušeni, z njimi pa je (skoraj) vedno zabavno. Seveda pa niso vsi psi enaki. Nekatere pasme psov veljajo za bolj agresivne in neusmiljene. V mnogih primerih se je izkazalo, da so te pasme usodne za ljudi, čeprav je obnašanje psa v veliki meri odvisno od vzgoje in ne od genetike. Veliko pasem, ki (včasih po krivem) veljajo za bolj agresivne ali neukrotljive je v mnogih državah in krajih prepovedanih. V nadaljevanju predstavljamo 5 najpogosteje prepovedanih pasem na svetu.
1. Pit Bull: prepovedan kot noben drug
Kadarkoli slišimo, da je nekoga ugriznil pes, domnevamo da je bil Pit Bull. Ko pride do ugriza Pit Bulla, je to v novicah. Če gre za potepuškega psa ali dobro znano lovsko pasmo, to ni vredno objave.
Pit Bulli so križanci med buldogi in terierji. Že dolgo so v ZDA in drugih državah – lovijo, preganjajo živino ali pa družini delajo družbo. Na slab glas so prišli, ko so začeli postajati priljubljeni med preprodajalci mamil, saj so se takrat začela poročila.
Zaradi negativnih poročil je Pit Bull prepovedan pogosteje kot katerakoli druga pasma. Prepovedano jih je imeti v Miamiju, Denverju, Koloradu, Ontariu, Kanadi, na Floridi in v številnih drugih mestih (Združeno kraljestvo, Singapur, Avstralija…).
Nekatere države oziroma območja zbirajo vse Pit Bulle za evtanazijo, druga pa zahtevajo dodaten davek za lastništvo te pasme. Tisti, ki davka ne morejo plačati, izgubijo svoje pse, ki jih mestni svet nato ubije.
2. Brazilska fila (ang. Fila Brasileiro)
Brazilska fila je na spletu pogosto imenovana “brazilski bojni pes”. To je narobe.
Fila je pes čuvaj živine, razvit tako, da ne zaupa tujcem in živalim, ki bi lahko vplivale na čredo, ki jo varuje. Je dobra žival, ki si ne zasluži prepovedi. Pasma je vzrejena iz mastifov, buldogov, krvosledcev in drugih domačih pasem. Brazilske file so visoke, težke (približno 50 kilogramov) in imajo ohlapno kožo, zaradi katere se v tropih počutijo udobno.
Lastništvo tega psa je prepovedano v Združenem kraljestvu, Izraelu, na Norveškem, Danskem, Cipru in Malti. Prav tako je uvoz Brazilske file v Avstralijo, Novo Zelandijo ter Trinidad in Tobago nezakonit.
3. Tosa inu (ang. Japanese Tosa)
Tosa je še vedno dokaj redka pasma. So veliki, težki do 80 kilogramov, imajo ogromno glavo in vrat ter mišičasto telo, ki jim je dobro služilo v bojih tipa sumo, ki so jih bili prisiljeni izvajati.
Tosa inu je bil razvit za boj – torej se zna boriti. Majhne avtohtone pse so mešali z mastifi, nemškimi dogami in nekaterimi drugimi pasmami, da bi dobili tega velikega psa.
V Združenem kraljestvu Tosa velja za nevarnega psa in ga ni mogoče imeti brez posebnega dovoljenja. Prepovedani so tudi v evropskih državah na Danskem, Norveškem in Islandiji, Malti, Cipru in v Turčiji, ter so nezakoniti v Maleziji, Novi Zelandiji in Avstraliji.
4. Argentinska doga (ang. Dogo Argentino)
Ta privlačni beli pes je bil vzrejen iz borbene pasme, vendar je bil mešan tudi z bolj mirnimi pasmami, kot sta irski volčji hrt in nemška doga, da bi razvili močno žival, ki bi lahko lovila merjasca in pumo.
Edini ljudje, ki argentinsko dogo uporabljajo za boj, to počnejo nezakonito. To ne bi smel biti razlog za prepoved pasme.
Prepovedani ali nezakoniti so v Veliki Britaniji, Aurori, Koloradu, New Yorku, na Novi Zelandiji, Danskem, Norveškem, Singapurju, Islandiji, Izraelu, Ukrajini in Avstraliji.
5. Kanarska doga (ang. Presa Canario)
Kanarske doge so žrtve svojega videza. Njihova prsa so široka, njihove glave pa kvadratne in široke, zato so videti kot pes čuvaj ali pes borec. Če pride do incidenta, ki bi ga pri kakšni drugi priljubljeni pasmi prezrli, Kanarska doga hitro pride na naslovnice novic.
Ta pes s španskih Kanarskih otok je bil vzrejen za delo in še vedno ni prepovedan na številnih območjih. Trenutno so prepovedani v Avstraliji in Novi Zelandiji.
Med pogosto prepovedane pasme spadajo tudi Ameriški buldogi, Boerboele, Neapeljski mastifi… Aljaški malamuti, sibirski haskiji, boksarji, dobermani, rotvajlerji, nemški ovčarji, akite in nekateri drugi so občasno označeni kot nevarni, vendar so preveč priljubljeni, da bi jih zakonodajalci prepovedali. Incident se lahko zgodi kadarkoli, pri katerikoli pasmi. Bolj pomembno od prepovedi določene pasme, je prava vzgoja in skrb za posameznega psa.
Junior novinar
