Postajajo boomerji bolj digitalno pismeni od generacije Z?

Generacija Z manj pismena od generacija boomerjev
Generacija Z manj pismena od generacija boomerjev Foto: on nypost

Generacija Z, rojena in vzgojena v dobi interneta in izjemno hitro razvijajoče se tehnologije vse pogosteje postaja tarča internetnih prevar. Podatki raziskave, ki jo je izvedlo podjetje Deloitte v Združenih državah Amerike kažejo, da so mladi, rojeni med leti 1990 in 2010 veliko pogosteje tarča spletnih prevarantov kot njihovi starši in stari starši.

Višjemu številu prevar, kot so lažno predstavljanje, kraja identitete, romantične prevare in spletno ustrahovanje, zelo verjetno botruje tudi dejstvo, da so jih v primerjavi s starejšimi generacijami mlajše večkrat prijavile in o njih poročale. Deloittova raziskava kaže, da je bila pri Američanih generacije Z trikrat večja verjetnost, da postanejo žrtev spletnih prevar, kot predstavniki generacije baby boom.

Zakaj mladi vse pogosteje padajo v past spletnih prevar?

Ali je generacija Z v velikih težavah?
Ali je generacija Z v velikih težavah? Foto: AnnaStills iz iStock

Na prvi pogled se zdi rahlo bizarno, da ravno generacija, ki je bila rojena z internetom in ga uporablja celo življenje tako pogosto postane žrtev prevar, toda zavedati se moramo, da k temu pripomorejo številna dejstva. Generacija Z preprosto uporablja tehnologijo neprimerljivo večkrat, kot na primer njihovi stari starši.

Dobro vemo, da dandanes ni nič nenavadnega, če otrok, star tri leta, več ur preživi na pametnem telefonu, ki je skoraj večji od njega. S tako pogosto uporabo tehnologije se jasno povečata tudi nevarnost in tveganje, da nekdo postane žrtev prevare. Prav tako nas odraščanje z internetom lahko zapelje v rutino in občutek lažne varnosti, saj mladi mislimo, da internet poznamo do potankosti in torej prevaro zlahka prepoznamo. Prav gotovo pa k naraščajočemu številu prevar pripomore tudi slabo ozaveščanje o varnosti na internetu v okviru osnovnih in srednjih šol, saj je predavanj in krožkov o tej še kako pomembni temi izjemno malo.

Phishing ostaja najpogostejša spletna prevara

Spletno ribarjenje oziroma phishing tudi med mladimi ostaja najpogostejša prevara. V preteklosti so se prevaranti posluževali predvsem starejše generacije tako, da so jih prek sporočila SMS, telefona ali e-pošte pozvali, da kliknejo na določeno povezavo ali pokličejo telefonsko številko, preko katere bi preverili, posodobili ali zamenjali podatke svojega, običajno bančnega računa, niso pa jim bile tuje prevare glede sprememb gesel in dostopa do računa operacijskih sistemov oziroma e-pošte.

Kaj je phishing?
Kaj je phishing? Foto: Khanchit Khirisutchalual iz iStock

Spletni goljufi običajno nočejo komunicirati prek videa ali telefona, njihova elektronska sporočila so poslana z brezplačnih javno dostopnih elektronskih naslovov, npr. Gmaila ali Yahooja. Sum, da gre za phishing, pogosto obstaja tudi, če povezave v sporočilu vodijo na neznan spletni naslov, po vpisu gesla pa je treba vpisati tudi številne druge občutljive ali osebne podatke.

Razvoj in dostopnost interneta gresta z roko v roki z razvojem taktik spletnih prevarantov, zato vse raje prežijo na mlade, saj zajemajo veliko večino spletne populacije. Mlajša generacija je navajena spoznavanja ljudi na spletu, kar je samo po sebi dobra stvar, saj odpira številne možnosti za mreženje, prijateljstva in priložnosti, vendar prav tako odpira številne možnosti spletnim prevarantom. Zato mladim, bolj kot phishing na podatke računov, grozijo romantične prevare, saj zaradi pretiranega zaupanja in mladostne naivnosti težko razvidijo, da se za profilno fotografijo potencialnega partnerja skriva premetena ekipa spletnih prevarantov.

Poleg tega pa phisherji zelo radi ustvarjajo lažne spletne trgovine, polne mamljivih popustov, s katerimi ribarijo podatke bančnih računov in kreditnih kartic. Seveda ta vrsta grožnje ni omejena zgolj na mlade, saj vse generacije rade kupujejo na spletu, lažne ponudnike pa je vse težje prepoznati, saj običajno tudi napišejo obsežno število pozitivnih mnenj in spletno stran zalagajo z blestečimi ocenami.

VPN secure connection concept. Person using Virtual Private Network technology on laptop computer to create encrypted tunnel to remote server on internet to protect data privacy or bypass censorship
Foto: NicoElNino iz iStock

Piramidne sheme in bajni zaslužki

Verjetno je že vsak, predvsem mlajši uporabnik socialnih omrežij, prejel prošnjo za prijateljstvo oziroma sledenje od osebe, ki glede na svoj profil deluje mladostno, aktivno in uspešno, poleg tega pa morda na seznamu prijateljev celo vidimo koga, ki ga dejansko poznamo. Temu običajno sledi še zasebno sporočilo, ki zveni zelo prijazno in nevsiljivo. Po krajšem pogovoru pa običajno sledi vprašanje, če nas zanima zaslužek, investicija ali delo od doma. Osebo, ki pade na tem koraku, bo prevarant običajno povabil na »brezplačno« predavanje, seminar ali sestanek, kjer se običajno ljudi na premeten način spravi do vse večjih investicij v njihovo podjetje, od teh investicij pa prevarani seveda ne dobijo povrnjenega niti centa, saj običajno ta podjetja sploh ne obstajajo ali pa jih po hitrem postopku zaprejo.

Kako do večje varnosti na spletu?

O varnosti na spletu se lahko v Sloveniji podučimo predvsem iz dveh hitro dostopnih in znanih portalov. Prvi je varninainternetu.si, ki je projekt vlade Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost, drugi pa pazi.se, ki ga je lansiralo Združenje bank Slovenije. Poleg tega vsebine o kibernetski varnosti najdemo še na spletnih straneh vlade in policije.

Gotovo pa je v izobraževalnih ustanovah še vedno hud primanjkljaj predavanj in učnih vsebin o tej temi, kar ni problem samo Slovenije, temveč celega sveta. Ljudje običajno sami ne berejo o varnosti na spletu, saj so druge vsebine preprosto bolj zanimive, zato jih je treba o varnosti ozaveščati na druge načine, pa naj bo to vsaj nekaj učnih ur na leto ali seminarji za zaposlene.

VIRVox
Prejšnji članekSo znanstveniki razkrili »vesoljsko« kuharsko knjigo?
Naslednji članekNaj Anhovo zadiha: Za kaj že gre pri spremembi Zakona o varstvu okolja?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.