Radiu Študent zaradi neskladja s ŠOU grozi izguba statusa nevladne organizacije

radijski mikrofon in računalnik
Foto: Will Francis / Unsplash

Po tem, ko se lanski poskus ukinitve financiranja Radia Študent (RŠ) s strani njegove ustanoviteljice – Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) – ni izšel, sta zdaj radio in študentska organizacija ponovno v konfliktu. »ŠOU hoče okupirati Radio Študent,« so iz RŠ zapisali na Facebooku.

Predstavniki ŠOU ogrožajo status nevladne organizacije radia. Če bi status izgubili, se ne bi mogli prijavljati na razpise, s čimer bi izgubili tudi polovico financiranja. Poleg tega ŠOU radiu ovira objavo razpisa za novega direktorja. V ŠOU celo predlagajo imenovanje svojega direktorja, Andreja Klasinca, na mesto vršilca dolžnosti direktorja RŠ.

Lanski poskus ukinitve financiranja in privatizacije RŠ

Spomnimo, da je lani veliko prahu med širšo javnostjo dvignil pritisk ŠOU na Radio Študent, ki med drugim redno poroča o spornem delovanju študentske organizacije.

ŠOU kot ustanoviteljica Zavoda Radio Študent slednjemu vsako leto nameni del sredstev iz svojega večmilijonskega proračuna. V proračunu za leto 2021 pa postavke za sofinanciranje Radia Študent ni bilo. Po pritisku javnosti je organizacija radiu sicer namenila nekaj sredstev, a 64.000 evrov je premalo, da bi radio deloval v enakem obsegu kot prej.

Več si lahko prebereš v našem prispevku.

Radio študent potrebuje status nevladne organizacije

Radio Študent ima status nevladne organizacije v javnem interesu. Nevladne organizacije so nepridobitne, neprofitne, neodvisne od drugih subjektov in niso organizirane kot politične stranke, verske skupnosti, sindikati ali zbornice.

logotip RŠ
Logotip Radia Študent

Status je radiu podelil Urad za mladino pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. To mu omogoča prijavo na mnogo razpisov ter prejemanje različnih donacij in dela dohodnin.

Na te načine, vezane na status nevladne organizacije, je RŠ lani prejel 250.000 evrov, kar je znašalo skoraj polovico letnega proračuna. Če izgubijo status nevladne organizacije, torej izgubijo skoraj polovico sredstev za delovanje.

ŠOU ovira podaljšanje statusa nevladne organizacije

Ta status Radia Študent je ogrožen, ker morajo na podlagi pogojev novele Zakona o nevladnih organizacijah nekoliko spremeniti akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent.

V Svetu zavoda, ki upravlja Zavod RŠ, so tudi trije predstavniki ŠOU v Ljubljani. Ti so se dolgo prerekali glede podrobnosti spremembe akta o ustanovitvi. Nazadnje so v ŠOU le privolili v spremembe, vendar se je zalomilo pri potrditvi na seji študentskega zbora ŠOU.

Zakaj na seji niso mogli potrditi sprememb?

Pred več kot mesecem dni, 24. marca, bi morali na redni seji študentskega zbora ŠOU glasovati o predlogu spremembe akta o ustanovitvi Radia Študent. A še preden so študentski poslanci lahko glasovali o tej točki, je sejo predčasno zapustilo toliko prisotnih, da ni bila več sklepčna. Akt torej ostaja enak, radiu grozi izguba statusa nevladne organizacije, več kot mesec dni kasneje pa na ŠOU seje še niso nadaljevali.

zvezek s pisalom na mizi
Foto: Ylanite iz Pixabay

Kaj morajo pravzaprav spremeniti v svojem aktu

Trenutno ima Svet zavoda RŠ sedem članov. Tri predstavnike izvolijo sodelavci in sodelavke Radia Študent, trije so predstavniki ŠOU v Ljubljani, en član pa je predstavnik zainteresirane javnosti. Svet trenutno sestavljajo:

  • Predstavniki ŠOU: Andrej Klasinc (direktor ŠOU), Aleksander Milićević (vodja poslanske skupine Povezani) in Omar Smajlović (član Povezanih).
  • Predstavniki RŠ: Svit Komel (predstavnik redakcij RŠ in predsednik Sveta), Lovrenc Rogelj (predstavnik izvedbenih služb RŠ) in Primož Pucelj (predstavnik zaposlenih).
  • Predstavnik zainteresirane javnosti: dr. Rajko Muršič.

Svet zavoda je med drugim pristojen za potrjevanje letnih finančnih potrdil, sprejemanje aktov Zavoda Radio Študent, razpisovanje volitev ter imenovanje direktorja in odgovornega urednika radia.

Zaradi novih pogojev neodvisnosti in neprofitnosti novele Zakona o nevladnih organizacijah mora RŠ nekoliko spremeniti akt o ustanovitvi zavoda. Zmanjšati morajo število predstavnikov ŠOU v Svetu zavoda Radio Študent, saj je ŠOU oseba javnega prava. Število njihovih predstavnikov v Svetu je treba zmanjšati s treh na enega.

Kot so zapisali na RŠ, je trenutno predlagano spremembo pripravil prav odvetnik ŠOU in odhod poslancev s seje študentskega zbora ŠOU razumejo kot bojkot.

Opozorili so še, da je ŠOU že potrdil spremembo temeljnih aktov skladno s pogoji novele zakona svojima drugima dvema zavodoma; Študentskemu kampusu in Kersnikovi. To vidijo kot dokaz za neutemeljenost bojkota.

Težave tudi z razpisom direktorja

Radio ima zaradi predstavnikov ŠOU težave tudi pri razpisu svojega direktorja. Štiriletni mandat se bo trenutni direktorici Ani Kandare iztekel konec junija.

Mesto za funkcijo direktorja razpisuje Svet zavoda. Kandidati in kandidatke pa morajo v demokratičnem postopku svojo vizijo dela predstaviti sodelavkam in sodelavcem, ki pred imenovanjem podajo svoje mnenje. Svet zavoda upošteva podporo sodelavcev posameznim kandidatom in nato imenuje direktorja ali direktorico.

Vendar pa RŠ zdaj ne more objaviti razpisa za direktorja zavoda, ker se predstavnika ŠOU Milićević in Smajlović sej Sveta ne udeležujeta in zato niso sklepčne.

Milićević je za vršilca dolžnosti direktorja RŠ celo predlagal kar direktorja ŠOU Klasinca. Gre za poseg v medijsko neodvisnost radia, na RŠ menijo, da »ignorira vse demokratične varovalke, ki kolektivu Radia Študent omogočajo podajanje mnenja o ustreznosti osebe«.

Imenovanje odgovornega urednika ali urednice poteka podobno kot pri direktorju in prav tako ne more biti izvedeno brez sklepčnosti sveta.

grafika dveh rok, ki v volilno skrinjico mečeta list
Foto: mohamed_hassan iz Pixabay
Prejšnji članekRazkrivamo celoten program festivala MENT 2022
Naslednji članekSo spreji za nos rešitev za širjenje koronavirusa?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.