Skoraj vsak bi rad živel v bolj povezani skupnosti. Skoraj nihče pa ne misli, da je prostovoljstvo nekaj, kar bi počel prav on. To je vedno nekaj, kar počnejo ‘drugi’, tisti bolj zavzeti, bolj altruistični, tisti, ki imajo pač več časa. Zanimivo pri tem je, da podatki kažejo ravno nasprotno od tega občutka.
Koliko ljudi dejansko opravlja prostovoljska dela?
Po Skupnem poročilu o prostovoljstvu za leto 2025 je bilo v organizirano prostovoljstvo v Sloveniji vključenih 228.999 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 8.607.705 ur prostovoljskega dela. To je precejšen skok v primerjavi z letom 2024, ko je bilo vključenih 203.786 prostovoljcev — torej povečanje za več kot 25.000 ljudi v enem samem letu. Ocenjena vrednost prispevka prostovoljskega dela k družbeni blaginji je v letu 2025 presegla 85 milijonov evrov.
To pomeni, da je v Sloveniji, ki šteje okoli dva milijona prebivalcev, prostovoljsko dejaven skoraj vsak deveti odrasel prebivalec. Številka, ki je precej višja, kot bi jo marsikdo intuitivno ocenil, če bi ga vprašal na ulici, koliko ljudi po njegovem mnenju prostovoljči.
Zakaj je občutek tako drugačen?
Del razlage je preprosto v tem, da prostovoljstvo redko postane vidno navzven, razen ob velikih, medijsko odmevnih akcijah, kot je bila pomoč po poplavah leta 2023, ko je v Sloveniji delovalo 206.845 prostovoljcev, ki so skupaj opravili 8.072.127 ur dela. Preostali čas leta prostovoljsko delo poteka tiho. Nekdo enkrat na teden pomaga v društvu, nekdo drug vodi krožek za otroke, tretji prevaža starejše sosede k zdravniku. Nič od tega ne pride na naslovnice, zato se zdi, da se prostovoljstvo dogaja le v izrednih razmerah, ne pa kot stalna praksa.
Prostovoljstvo je pri tem posebej pomembno tudi med mladimi in študenti. Številne študentske organizacije, klubi in društva s prostovoljskim delom pomembno prispevajo k družbenemu življenju, pomoči ranljivim skupinam, organizaciji dogodkov ter povezovanju mladih po vsej Sloveniji. Za mnoge študente je prostovoljsko delo prvi stik z delovnim okoljem in prva izkušnja, ki jo lahko navedejo v življenjepisu, še preden dobijo svojo prvo plačano zaposlitev.
Zakaj se marsikdo ne odloči za prostovoljno delo?
Razlogov, zakaj se ljudje kljub dobrim namenom ne vključijo v prostovoljstvo, je verjetno več, kot bi si mislili na prvi pogled. Pomanjkanje časa je najpogosteje omenjen razlog, a pogosto gre bolj za pomanjkanje jasne poti do vključitve — marsikdo bi rad pomagal, a ne ve, kje začeti, h kateri organizaciji se obrniti ali kako preveriti, ali je določena organizacija sploh legitimna in ne gre za prevaro.
Drug razlog je pričakovanje, da mora prostovoljsko delo pomeniti velik časovni zavezo — cele vikende, tedenske obveznosti, dolgoročne zaveze. V resnici večina prostovoljskih organizacij ponuja tudi enkratne ali kratkoročne priložnosti, od enodnevne čistilne akcije do pomoči pri organizaciji enega samega dogodka, kar je precej lažje vklopiti v urnik kot tedensko obveznost.
Če se ti zdi, da je prostovoljstvo nekaj, kar počnejo samo drugi, podatki kažejo, da to preprosto ni res — vključenih je skoraj četrt milijona ljudi po vsej državi, kar je precej več, kot bi marsikdo pričakoval. Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kar pomeni, da je povpraševanje po pomoči na tem področju največje in da je verjetno tudi najlažje najti organizacijo, ki iščet nove sodelavce prav tam.