Komentar: 150 evrov ali Bili smo študentje

Bili smo študentje
Bili smo študentje

Točno sto sedemdeset dni je minilo od zadnjega dne prijav za enkratni solidarnostni dodatek v višini sto petdeset evrov. Zapisano s številkami je to 170 dni in 150 evrov. Vprašanje, ki bi si ga morali odgovorni postaviti, je naslednje: »Ali je našim študentom pomagalo teh 150 evrov?« In po aprilu lahko kot eden izmed prejemnikov tega bogastva na to tudi odgovorim.

Še pred vso kritiko bom rekel, da sem, kot mnogi drugi, hvaležen za kakršnokoli pomoč, ki smo je bili deležni. Zdaj, ko sem to povedal, pa k ostalim zadevam. Ali ste normalni? Kdo izmed študentov sploh še ima teh 150 evrov? Če vzamemo število dni od zadnjega dne prijave, je to manj kot en evro na dan in če vzamemo število dni od odprtja prijav za pomoč, je to manj kot pol evra na dan. Tu si bom izposodil zdaj že legendarne besede predsednika Republike Slovenije, da s tri tisoč evri na mesec komaj preživi. Ampak to je višji standard življenja kot ga imajo študentje v zastaranih študentskih domovih, ki so jih mnogi še vedno morali plačevati, kljub temu, da so živeli doma.

Ob tem svečanem dogodku si lahko prebereš tudi izjavo ŠOS z naslovom Študentje imamo dovolj.

Koliko je že 150 evrov?

Ker kot novinar nimam toliko znanja kot mehaniki, sodeč po besedah ministra za notranje zadeve, ki je gradbeni inženir, sem si izposodil katalog trgovine Mercator. Ne ravno aktualno, ampak kaj sploh je pri nas aktualno razen mask?

150 € = 217 paketov moke Žito 1kg
150 € = 190 Margarin Margo 250g
150 € = 105 paketov riža San’t Andrea 500g
150 € = 180 paketov špagetov Zlato Polje 500g

Ker je to le primer, so bili to le prehrambni izdelki, ki bi nam bili v tako pomoč, kot nam je bilo teh 150 evrov. Zato je treba pogledati druge stvari, kot so položnice.

Najemnina v Ljubljani znaša med 100 € in 500 €. S preredkimi izjemami si za znesek do 250 € nastanjen v pravi jazbini in to je le še ena težava v študentskem življenju. Solidarnostnemu dodatku je tako moral vsak študent dodati še svoj denar, ki ga je bržkone »krvavo« zaslužil. Ker se je vse zaprlo, mu je ostalo denarja toliko, kot je nadmorska višina na vodni gladini. Spomnimo, da se je obseg opravljenega študentskega dela zmanjšal za več kot trideset odstotkov, kar pomeni 75 milijonsko (€) bruto zmanjšanje prihodkov študentov.

Sama nelogičnost dodatka pa je ostala še večja težava. Zakaj 150 evrov? Zakaj vsi enak znesek? Zakaj takoj niso bili vključeni tudi izredni in tuji študentje? Po osmih mesecih se mi porajajo nova vprašanja. Ste dobesedno vzeli besedo enkratni v solidarnostnem dodatku? V katerem paketu bomo spet vključeni? Ste se kaj naučili iz prve pomoči študentom?

Isti drek, različna globina

Tu ne želim primerjati skupine študentov s skupino verskih delavcev, upokojencev ali katere koli druge skupine. Vsi smo v istem dreku, a nekateri smo nekoliko globlje kot ostali. Vlada se ukvarja s financiranjem STA, muzejem osamosvojitve, davkom na vozila, pozablja pa na ljudstvo. Na tiste, ki jim sami pred volitvami ponosno pravijo prihodnost države.

Vlada, ko volitve minejo, smo le številka in zabušantje, nadaljujete pa z rdečimi, belimi, pikčastimi in ostalimi barvami. Z neverjetno preciznostjo ločite barvo pripadnosti, ki je že davno odpela svojo pesem, a spregledate nekaj očitnega.

Spregledali oziroma preslišali ste večkratni krik na pomoč mladih, ki iz obupa kličejo po pomoči, ki jim je lastna država ne nudi. Kot pravi predsednik ŠOS, Klemen Peran, smo postali zavržena generacija. In to je izključno vaša krivda, ne krivda epidemije. Vaša.

Če, in ko nam namenite še kakšno pomoč, lahko od mene pričakujete besedo zahvale, a to ne bo iskrena zahvala, temveč predmet olike, ki je vi ne premorete.

Žiga Kastelic
+ objave

Novinar

3 COMMENTS

  1. Kaj pa pravite na tole zgodbico:

    Gre nek gospod po ulici in vidi klošarja. Vidi njegovo stisko in se mu zasmili. Gospod se odloči, da mu bo pomagal in mu v roko stisne 20 €, nakar mu klošar ves ogorčen pravi: “Samo 20 € ?!? Ja kako pa naj preživim s tem ves mesec?!”

    Hmm… Ja kdo pa pravi, da bo za preživetje klošar uporabljal zgolj in izključno samo ta (enkratni) dar? Ja kako pa je klošar živel do sedaj brez tega? Ne – dobil je samo nek ‘bonus’, ki NI samoumeven. Sploh če pomisliš, da je ta isti gospod tako obdaroval vsakega klošarja – in ne samo klošarje v njegovem mestu ali takega, ki ima enako politično/versko/… prepričanje, kot ta gospod. Obdaroval je brez razlike VSE klošarje v celi državi.

    Obstaja lep rek: “Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni!”

    Mislim, da bo kar vsak študent vesel 150 € bonusa – poleg vseh drugih ugodnosti, ki jih študenti tudi drugače dobivajo.

    • Lepa zgodbica. Ampak po moje gre tu za eno ključno razliko med tema primeroma. Klošar lahko pred in po gospodu še vedno berači. Študentje pa so bili zaradi korone večinoma prvi zmetani na cesto in nimajo drugih možnosti. Eni se morajo sami preživljati in se ne morejo zanašati na finančno pomoč staršev. Res pa je, da to ne velja za vse. Mogoče bi bilo treba pogledati, kdo je bil dejansko oškodovan z izgubo dela 🤔

    • Zanimiva primerjava.
      Prvo kot prvo študentje nismo klošarji, ki bi beračili za denar, ampak delamo za to, da ne sedimo na grbi staršem, ker nekateri nismo rojeni z zlato žlico. Poleg najemnine, ki je v Lj recimo slabih 200-300€ za eno ubogo sobico iz leta 1920. Večina si hrano kupuje sama kar tudi znese 150€ stroškov. Plus položnica za telefon, internet, elektriko, itd. Ja valda smo veseli vsakega centa, ampak ne na način kot ga daje naša vlada.
      In kaj imamo za ugodnosti? Ja, ne plačujemo zavarovanja, to je 50€ maksimalno.
      In bone imamo boste rekli? Ja, katerih ne moreš izkoristiti, dostava na dom pa stane 5€.
      Ja, izjemne ugodnosti imamo.

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.