V slovenskem prostoru buri duhove izjava predsednice zbornice zdravstvene in babiške nege Monike Ažman o »netimskih« študentih medicine. Odzivi na njeno izjavo se kar vrstijo. V Zdravniški zbornici pa pričakujejo njen odstop z mesta državne sekretarke.
Izjava, ki je razburila
»Naše izobraževanje temelji na točkah, na medicinsko fakulteto se lahko načeloma vpišejo zgolj zlati maturanti, ki že tako celo gimnazijo vse moči usmerjajo samo v učenje, nato pa jih čaka še šest let študija, ki je usmerjen v dril, ego in mesarsko klanje. Od takšnih študentov niti ne moremo pričakovati, da bodo na koncu timski ljudje,« je predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Monika Ažman dejala v nedavnem intervjuju za revijo Ona plus.
Zdravniška zbornica je Anžamanovo pozvala k odstopu
Na te besede se je nato odzvala tudi Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. Poudarila je, da so jih študentje opozorili, da se odlično sodelovanje med poklicema začne že v času študija, zato ne razumejo, »zakaj bi želela funkcionarka ene od organizacij medicinskih sester z nepremišljenimi izjavami načrtno kregati med seboj različne profile, ki lahko skupaj tvorno delujejo le kot ekipa«.
V zdravniški zbornici so tako pozvali Ažman k javnemu opravičilu za izrečene besede oziroma odstopu z mesta državne svetnice, na katerega je bila izvoljena kot predstavnica zdravstva. »Oseba s takšnimi stališči ne more in ne sme zastopati vseh zaposlenih v zdravstvu, česar se verjetno prav sami najbolje zavedate,« so v pozivu Moniki Ažman zapisali v zdravniški zbornici.
Odzvali so se tudi v Praktikumu
Jasno stališče so zavzeli tudi v Sindikatu zdravnikov družinske medicine Praktikum, kjer menijo, da bi morala Ažmanova prisluhniti tudi medicinskim sestram, ki se z njeno izjavo ne strinjajo.
»Če morda na svojih visokih položajih, daleč od bolnika in kolegov, ne slišite terena, vam zdravniki družinske medicine sporočamo: naši sodelavci, ambulantne medicinske sestre in tehniki, niso zadovoljni z razmerami v družinski medicini. So preobremenjeni, sramotno podplačani in vsakodnevno izpostavljeni gnevu in frustraciji pacientov, ki se ob nedelovanju zdravstvenega sistema iz leto v leto poglablja,« je v petkovem odzivu zapisal predsednik sindikata Igor Muževič.
Opravičilo Monike Anžman
Po vseh zgroženih odzivih iz zdravniškega sveta, pa se je oglasila tudi Monika Ažman, ki se je vsem, ki so bili zaradi izjave prizadeti, opravičila. Ob tem je zapisala: »Prepričana sem namreč, da so timsko delo in splošne družbene vrednote ključ za uspešno delovanje tako zdravstvenega sistema kot družbe nasploh.«
Poudarila je, da je osebni dohodek pri zapuščanju poklica pri medicinskih sestrah šele na šestem mestu, precej višje pa so neurejeni delovni pogoji in slabi medsebojni odnosi v delovnem okolju, kar je po njenem mnenju tudi posledica izgube splošnih družbenih vrednot in prehajanja v egoistično družbo, kjer vsakdo poskrbi le zase.
Komentar
Čeprav je povsem razumljivo, da je mnoge njena izjava presenetila in prizadela, pa je potrebno priznati, da je v njej zrno resnice. Medicina ni enoznačna veda, saj se zdravljenje in prognoza precej razlikujeta od pacienta do pacienta. Tako tudi vsi zdravniki niso enaki. Dejstvo je, da je največja težava v medsebojnih odnosih pogosto posledica (ne)urejenosti šolskega sistema.
Razliko lahko opazimo že v srednješolskem izobraževanju, kjer so bodoči zdravniki primorani oditi na gimnazijo, kajti naš šolski sistem ne omogoča, da bi lahko maturanti srednje zdravstvene šole šolanje nadaljevali na medicinski fakulteti. Omejenost mest na medicinskih fakultetah pa vodi v zbiranje še kako potrebnih točk, da bi prišli do želenega mesta na fakulteti. Segregacija, še preden sploh začnemo delovno pot, je opazna že na daleč.
Ne bodo vsi študentje medicine »netimski« ljudje, vendar si lahko priznamo, da nas sistem sili v striktno zasledovanje znanja in ocen, ki se z vpisom na fakulteto ne konča, saj nato nadaljujemo še »boj« za specializacije. Morda je vendarle na mestu razmislek o spodbujanju sodelovanja in povezanosti med poklicema že skozi šolski sistem.
Ker resnica je, da eden brez drugega ne moremo.
Novinar
