Sponzorirano

Moram vrniti državno štipendijo, če pravočasno ne magistriram?

Kovanci in bankovci, na njih je kalkulator
Sponzorirano

Spoštovani,

trenutno imam status absolventskega staleža. V študijskem letu 2019/2020 sem bila vpisana v drugi letnik ter prejemala državno štipendijo. Opravila sem vse obveznosti letnika, z izjemo magistrskega dela. Iz tega razloga sem v letu 2020/2021 pridobila absolventski stalež, štipendije pa v dodatnem letu nisem prejemala, saj sem presegala cenzus. Dodajam tudi, da sem se v sredini oktobra 2020 (torej takoj po pridobitvi absolventskega staleža) redno zaposlila. Nalogo bom sicer speljala do konca, vendar ima fakulteta v pravilniku zapisano, da ima 45 dni časa od oddaje zaključenega dela, do razpisa zagovora ter v tem primeru ne bo mogoče zagovarjati do 30.9.2021. V kolikor ne bom pravočasno zagovarjala, kako je z vračilom štipendije za leto 2019/2020 (drugi letnik)?

Vnaprej najlepša hvala za vaš odgovor in pomoč, lepo vas pozdravljam!

 

Pozdravljena,

področje štipendiranja ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki v 92. členu določa obveznosti štipendista:

92. člen (obveznosti štipendista)

Če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, mora štipendist:

– vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,

– uspešno zaključiti izobraževalni program oziroma pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku,

– predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za ponovno odmero oziroma nadaljnje prejemanje štipendije, če tako določa zakon ali javni razpis.

V tvojem primeru je pomembna predvsem 2. alineja, ki določa, da moraš pridobiti višjo raven izobrazbe do 30. septembra naslednjega koledarskega leta po zaključnem letniku (tj. do konca absolventskega staža). V kolikor do 30.9.2021 nisi uspela magistrirati, bo štipendijsko razmerje prenehalo (7. alineja 97. člena) in nastopila bo obveznost vračila štipendije (99. člen).

Vračilo štipendije

99. člen (vračilo štipendije)

(1) V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil iz opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Znesek za vračilo se preračuna skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, razen v primeru iz pete alineje 97. člena tega zakona, ko je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj s pogodbenimi obrestmi, pri čemer je obrestna mera za izračun pogodbenih obresti enaka zamudnim obrestim.

(2) Znesek za vračilo iz prejšnjega odstavka se preračuna od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja oziroma v primeru pogodbe do dneva izdaje zahtevka za vračilo.

(3) Rok za vračilo zneska iz prejšnjega odstavka je 30 dni od dokončnosti odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, v primeru pogodbenega razmerja pa 30 dni od prejema zahtevka za vračilo.

(4) V primeru zamude vračila skladno s prejšnjim odstavkom je štipendist dolžan poravnati tudi zamudne obresti.

(5) Če štipendist ne zaključi obveznosti izobraževalnega programa v roku iz druge alineje 92. člena tega zakona, mora vrniti štipendije, prejete za zaključni letnik izobraževalnega programa ali za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije. Štipendist ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije, ki so mu bili izplačani za ponavljanje letnika iz opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona, ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil.

/…/

Iz navedenega člena izhaja, da boš morala vrniti štipendijo, ki si jo prejela ali za zaključni letnik ali za leto, v katerem si koristila absolventski staž – ker štipendije v absolventskem letu nisi več prejemala, jo boš vračala za zaključni letnik. Znesek, ki ga moraš vrniti, se preračuna od dneva izplačila do dneva izdaje odločbe o prenehanju štipendijskega razmerja, skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin. Rok za vračilo zneska je 30 dni od dokončnosti odločbe.

Naj opozorim, da morebitna pritožba na odločbo ne zadrži izvršitve! Čeprav v praksi center za socialno delo (CSD) s predlogom za izvršbo načeloma počaka na odločitev o pritožbi, je vseeno bolj varno, da se poleg pritožbe vloži tudi prošnja za odlog vračila za čas odločanja o pritožbi.

V primeru, da do 30.9. (oz. do danes) res nisi magistrirala, imaš na voljo odlog vračila, obročno vračanje ali odpis štipendije.

Odlog vračila in obročno vračanje štipendije

V 101. členu je opisana možnost odloga vračila in obročnega vračanja štipendije, kar pa pride v poštev le, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije. Gre za situacijo, ko od štipendista ne bi bilo možno izterjati celotnega zneska in ga iz utemeljenih razlogov ne more vrniti v enkratnem znesku.

Dodeljevalec štipendije lahko odlog vračila ali obročno vračanje štipendije, dovoli največ za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije. Pri plačevanju obrokov pa je potrebno biti pazljiv, saj z zamudo posameznega obroka, v vračilo zapade celoten preostali znesek, ki ga je še potrebno vrniti!

101. člen (odlog vračila in obročno vračanje štipendije)

(1) Odlog vračila ali obročno vračanje štipendije je možno, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku.

(2) Dodeljevalec štipendije lahko dovoli odlog vračila ali obročno vračanje štipendije največ za enako dobo, kot je bila doba prejemanja štipendije, razen v primerih štipendije Ad futura za izobraževanje, kjer lahko sklad izjemoma dovoli obročno vračilo za daljšo dobo, kot je bila doba upravičenosti, če se s tem izboljšajo možnosti za vračilo sredstev.

(3) V primerih iz prejšnjega odstavka se znesek za vračilo preračunava skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin od dneva izdaje odločbe oziroma zahtevka za vračilo do dneva vračila celotnega zneska oziroma posameznega obroka vračila.

(4) Ob zamudi plačila posameznega obroka zapade v vračilo celoten preostali znesek za vračilo.

Odpis vračila štipendije

Primeri, v katerih štipendije ne bo potrebno vračati, so opredeljeni v 102. členu, ki določa, da je odpis vračila možen samo če:

  • štipendist opusti izobraževanje zaradi invalidnosti I. kategorije, najmanj 24 mesecev neprekinjeno trajajoče bolezni oziroma poškodb
  • štipendist štipendije ne more vrniti tudi po odlogu vračila štipendije zaradi socialne ogroženosti,
  • bi bili stroški postopka izterjave vračila štipendije v nesorazmerju z višino terjatve.

Zgolj razlog, da zagovor magistrskega dela ne bo pravočasen, tako ne bo dovolj, da bi se lahko izognila vračilu štipendije. Izpolnjevati moraš tudi enega izmed zgoraj naštetih pogojev.

Na tem mestu pa naj te opozorim še na to, da ni možno najprej uveljavljati odpisa, ampak je potrebno najprej uveljavljati odlog ali obročno vračilo štipendije. Šele, če tudi kljub odlogu zneskov ne moreš vrniti, lahko zaprosiš še za odpis. Za odpis dolga je potrebno soglasje pristojnega ministra (v tem primeru minister za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ)) in finančnega ministra (MF), potrebno pa je upoštevati tudi letno kvoto sredstev, ki so določena za ta namen, zato štipenditorji izjemno redko odobrijo prošnje za odpis vračila štipendije.

Postopek odloga vračila, obročnega vračanja in odpisa vračila

Kot izhaja iz 103. člena, lahko pred iztekom roka za plačilo podaš prošnjo, v kateri uveljavljaš odlog vračila ali obročno vračanje štipendije (pri tem navedeš za kakšno obdobje), ali odpis vračila štipendije. Pri tem moraš priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog, obročno vračanje ali odpis, ki so navedeni v prej omenjenih členih 101 in 102.

103. člen (postopek odloga vračila, obročnega vračanja štipendije, odpisa)

(1) Štipendist lahko pred iztekom roka za plačilo poda prošnjo, v kateri navede, ali uveljavlja odlog vračila ali obročno vračanje štipendije in za kakšno obdobje, ali da uveljavlja odpis vračila štipendije.

(2) Prošnji iz prejšnjega odstavka mora štipendist priložiti vsa dokazila, ki potrjujejo utemeljenost razlogov za odlog vračila, obročno vračanje štipendije ali odpis vračila štipendije.

(3) Dodeljevalec štipendije dovoli odlog vračila oziroma obročno vračanje štipendije, če so podani utemeljeni razlogi iz prvega odstavka 101. člena tega zakona.

(4) O odpisu vračila štipendije odloči dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in ob izpolnjevanju pogojev iz 102. člena tega zakona.

V postopku odpisa se presoja tudi ali so izpolnjeni pogoji iz 3. odstavka 77. člena Zakona o javnih financah (ZJF), ki določa, da se lahko dolg (delno) odpiše, v kolikor gre za višino, ki jo določa zakon in bi stroški postopka izterjave bili nesorazmerni z višino terjatve oz. terjatve od dolžnika ne bi bilo mogoče izterjati.

77. člen (Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine)

/…/

(3) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, lahko do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

/…/

Lep pozdrav,

Iris

info@svetovalnica.com | +386 1 438 02 53 | Spletna stran

Pomagamo študentom in mladim na njihovi študijski poti ter razreševati njihova pravno-socialna vprašanja. Svoje vprašanje lahko oddaš v obrazcu za brezplačni nasvet.

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version