Praktični nasveti za premagovanje stiske zaradi koronavirusa

dekle ki bere

V času,  ko se soočamo z negotovostjo iz dneva v dan,  so pred nami povsem novi izzivi, ki jih predstavljajo izolacija in spremenjene dnevne rutine ter nenazadnje zaskrbljenost glede zdravja in dobrobiti svojih najbližjih. Vse to lahko vpliva na naše psihično počutje, zato je pomembno,  da smo na svoje občutke in občutke svojih bližnjih  pozorni, da jih lahko primerno naslovimo in premostimo skrbi, ki se nam porajajo.

Nekaj praktičnih napotkov, ki so ti ob tem lahko v pomoč pri soočanju s stisko, smo zbrali spodaj.

Spremembe so del življenja

Trenutne razmere so neprijetne za vse, saj vnašajo spremembe v naša vsakdanja življenja. Dejstvo je, da se sedanje generacije otrok, mladostnikov in tudi nekatere starejše generacije še niso soočile s tovrstno vsesplošno negotovostjo in nepredvidljivostjo. Starši utegnejo veliko energije vložiti v to, da bi svoje otroke zaščitili za vsako ceno pred tesnobo, ki jo prinaša situacija. A del življenja je tudi to, da varnost in udobje nista nujno zagotovljena; življenje je tudi negotovo in nestabilno.

Vzpostavi dnevno rutino

Priporočljivo je, da vnaprej načrtuješ preživljanje prostega časa.  Skupaj z družinskimi člani ustvari dnevno rutino oziroma urnik, ki mu  vsi skupaj sledite.  Vanj lahko vključiš aktivnosti kot so učenje, telesna vadba, skrb za zdravo prehrano, hišna opravila, družabne igre  in drugo,  nikakor pa ne pozabi na gibanje na prostem  skladno s priporočili – zgolj z družinskimi člani, s katerimi živiš skupaj, in ob upoštevanju varne razdalje do drugih.  Telesna aktivnost nas učinkovito varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, zelo pomembna pa je tudi za otroke, ki potrebujejo več gibanja kot odrasli.  Prav vzdrževanje rutine tako na otroke kot tudi na odrasle deluje pomirjujoče, saj imamo občutek nadzora nad situacijo.

Ostani pozitiven

Novice o  koronavirusu  so pravzaprav vsepovsod.  Zanesljive informacije so sicer nujne za sledenje priporočilom in za zaščito pred virusom, vendar lahko pretirana izpostavljenost  senzacionalističnim  novicam  poveča občutke tesnobe in strahu.  Priporočljivo je, da omejiš spremljanje medijev  in se pri tem osredotočiš na zanesljive vire informacij. Pomembno je, da pozornost usmeriš tudi na druge aktivnosti, se pogovarjaš o drugih temah in ohraniš pozitivno naravnanost.

Ostani povezan

Mnoge družine so se naenkrat znašle v situaciji, ko so skupaj cele dneve, česar prej niso bile nujno vajene. Potreben je čas za prilagajanje na sobivanje. Za nekatere družine je trenutna situacija lahko tudi izvor stresa, sploh če so odnosi med družinskimi člani  napeti in konfliktni, če živijo na majhni površini ali se soočajo s kakšno drugo obremenilno okoliščino. Če se zavedamo, kaj te posebne okoliščine lahko prinesejo na dan, in se tega ne prestrašimo, lahko vsi družinski člani veliko pridobijo. Del poglabljanja medosebnih odnosov je soočanje z večjo ranljivostjo, a tudi priložnost za več medsebojnega razumevanja in sočutja drug do drugega. Če je le možno, ostani povezan s prijatelji in družinskimi člani ter podeli z njimi svoje občutke; če boš razumljen v tem, da ti je težko in naporno, ti bo lažje. Samoizolacija namreč  še ne pomeni, da s svojimi prijatelji, znanci, sorodniki in drugimi ne moremo ostati povezani. Prav sodobna telekomunikacijska sredstva nam to omogočajo. Zato se lahko preko telefonskih pogovorov, SMS sporočil,  videoklicev, družbenih omrežij in drugih orodij  povežeš z najbližjimi, se pogovoriš o tem, kako preživljajo ta čas, ali morda potrebujejo pomoč in jim daš vedeti, da ti pomenijo veliko.

dekle ki bere

Kako obvladovati stres in občutke tesnobe?

V trenutnih razmerah so občutki tesnobe in strahu povsem normalni in pričakovani. Da bi se z njimi lažje soočil,  strokovnjaki priporočajo:

  • Ne razmišljaj le o najbolj katastrofalnih mogočih scenarijih, temveč se raje osredotoči na pozitivne stvari: kaj lahko narediš dobrega zase in za svoje bližnje.
  • Zamoti se s prijetnimi opravili oziroma aktivnostmi, ki te veselijo. Preberi knjigo, oglej si film, igraj družabne igre, rešuj križanke in miselne uganke ali urejaj svoj balkon.
  • Naj tema pogovorov ne bo zgolj  koronavirus! Razmišljaj o stvareh, ki jih boš počel po koncu izolacije – na primer o poletnih in jesenskih počitnicah.
  • Določi si čas dneva, ko si dovoliš biti zaskrbljen, preostali del dneva pa negativne mislih odženi stran. Morda se sliši nenavadno, vendar če boš pri tem dosleden, se bo čas negativnih misli kmalu avtomatično zmanjšal.
  • Ne pozabi na sproščanje. Na spletu lahko najdeš številne videe in aplikacije za izvajanje sprostitvenih tehnik.
  • Če doživljaš simptome hudega stresa, kot so dlje trajajoče motnje spanja, nezmožnost izvajanja dnevnih rutin in/ali povečana raba alkohola  in drugih psihoaktivnih snovi, kontaktiraj službe za psihološko ali psihiatrično pomoč.
  • Zavedaj se, da s  socialno izolacijo rešuješ  življenja najbolj ranljivim ljudem, tudi svojim bližnjim.  Le s skupnimi močmi lahko  zajezimo  širjenje virusa!

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.