Aksolotl (Ambystoma mexicanum) je posebna dvoživka, ki prihaja iz gorskih jezer v okolici Ciudad de Méxica. Najbolj znan je po svojem »nasmejanem« obrazu in sposobnosti regeneracije – izgubljene okončine, škrge, oču ter celo deli srca ali možganov mu lahko ponovno zrastejo.
Za razliko od večine dvoživk aksolotl nikoli ne preide v kopensko fazo, temveč vse življenje ostane v vodi, z zunanjimi škrgami, ki mu dajejo edinstven, skoraj vesoljski videz.
Hišni ljubljenček, a s posebnimi zahtevami
Čeprav je aksolotl izjemno zanimiv hišni ljubljenček, ni primeren za vsakogar. Potrebuje mirno, hladno in čisto vodno okolje. Idealna temperatura vode je med 16 in 18 °C. Previsoka temperatura (nad 22 °C) lahko povzroči stres in bolezni, zato je potrebno hlajenje. Akvarij mora imeti vsaj 110 litrov vode na odraslega aksolotla, z učinkovitim filtrom, vendar ne s premočnim tokom.
Načeloma velja, da je večji akvarij za aksolotla vedno boljši in je 180-litrski akvarij dosti boljši standard of 110-litrskega. Čistoča vode je ključna, saj koncentracija nitratov nikoli ne sme narasti nad 20 ppm. V akvariju se poleg tega ne smejo kopičiti nitriti in amonijak, pH pa mora znašati med 6,5 in 8,0. Potrebuješ torej termometer, posebne senzorje in redno čiščenje.
Med redno čiščenje tako spada tedenska menjava vode, pri čemer odstraniš približno 20 odstotkov vode v akvariju in jo nadomestiš s svežo. Poelg tega moraš odstraniti iztrebke in drugo nesnago z dna akvarija. Vode nikoli ne zamenjaj v celoti, saj se pri tem lahko preveč spremeni njena kemijska sestava, kar za žival predstavlja stres.
Akvarijski habitat
Na dno akvarija je priporočljivo dati droben pesek ali pustiti golo dno, saj lahko večje kamenčke po nesreči pogoltne. Za razliko od številnih akvarijskih živali aksolotl ne potrebuje posebne lučke. Ker je navajen teme, mu v akvarij postavi temno skrivališče, kot je lonček za rože ali kupljeno akvarijsko skrivališče. V akvarij lahko dodaš tudi žive rastline, a ne pozabi, da aksolotli ne marajo svetlobe, zato pridejo v poštev le rastline, ki uspevajo v poltemi.
Pri vzgoji raslin v akvariju aksolotla ne uporabljaj gnojil, saj je koža aksolotla polprepustna, zato za raliko od rib lahko absorbira dosti več v vodi raztopljenih snovi. Aksolotli imajo radi tudi posebne kroglice alg, a morajo biti te večje od njegove glave, da jih ne pogoltnejo. Ker nekateri aksolotli ponesreči lahko skočijo iz akvarija, mora biti nivo gladine nekaj centimetrov nižji od roba akvarija. Namesto tega lahko uporabiš tudi pokrov, a ne vzemi kovinske mreže za plazilce, ki bo s časoma začela rjaveti in bo rja pronicala v vodo.
Je v Sloveniji sploh dovoljen?
Aksolotl v naravi spada med kritično ogrožene vrste. Populacije ogroža izguba habitata, slabša kakovost vode in urbanizacija. Ulov iz naravnega okolja je zato prepovedan. Kljub temu je nakup osebkov, vzrejenih v ujetništvu, povsem zakonit.
Pomembno pa je, da ga kupiš pri preverjenem vzreditelju in ne iz ilegalnih virov, saj s tem podpiraš odgovorno ravnanje z živalmi. V povprečju stane aksolotl med 30 in 80 evrov, kar je za eksotično žival relativno poceni. A ne pozabi, da boš za vso opremo potreboval dosti več denarja.
Kaj mora jesti aksolotl?
V naravi aksolotli lovijo polže, deževnike, manjše ribe in dvoživke ter rakce. V ujetništvu jih lahko hraniš s kupljenimi rakci, majhnimi rezinami govedine ali jeter, deževniki, pijavkami, nekaterimi vrstami črvov, posebno zmrznjeno ribjo hrano ali komercialnimi ribjimi peleti. Nikoli jih ne hrani z deževniki in ribami, ki si jih ulovil sam, saj ti lahko prenašajo parazite. Tudi žuželke in njihove ličinke niso primerne, saj vsebujejo hitin, ki ga aksolotli ne morejo prebaviti.
Aksolotli ne potrebujejo dodatnih vitaminskih ali mineralnih pripravkov. Mlajši osebki jedo vsak dan, odrasli pa vsakih nekaj dni (običajno dva- do trikrat tedensko). Aksolotla najlažje hraniš tako, da mu s pinceto ponudiš deževnika neposredno pred njim. Po hranjenju vedno odstrani ostanke hrane, saj lahko hitro ti poslabšajo kakovost vode. Ker so aksolotli zvečer bolj aktivni, je tudi hranjenje najbolje opraviti takrat.
Osnovne značilnosti in zanimivosti
Aksolotli v povprečju živijo 10 do 15 let, zato pred nakupom dobro premisli, če boš toliko časa pripravljen skrbeti zanj in čistiti akvarij. Zrastejo lahko med 15 in 45 centimetrov v dolžino, najpogosteje okrog 23 centrimetrov. Ker pri aksolotlih ne pride do metamorfoze, se nikoli ne razvijejo do konca: zaradi odsotnosti posebnega hormona njihove okončine ostanejo nerazvite, v ustih pa imajo le zametke zob. Hrano zato sesajo, namesto grizejo.
Aksolotli so lahko različnih barv: rjavi, črni, rožnati s črnimi očmi ali albino (nežno rožnati z rožnatimi očmi). Poleg teh naravnih barv obstajajo še genetsko spremenjene variante z zelenim fluorescentnim proteinom (GFP, green fluorescent protein). Te so bile prvič vzgojene v laboratoriju za potrebe znanstvenih raziskav, danes pa so na voljo tudi hobi gojiteljem. Pod modro ali črno lučjo te živali svetijo zeleno.
Ostale potrebe in vedenje
Zaradi mehkega telesa in občutljive kože tudi niso namenjeni božanju in prijemanju. Če ga moraš nujno prestaviti v drug akvarij, ga raje premakni s posebno (gosto, da se ne zatakne) mrežo kot z golimi rokami. Aksolotli niso socialne živali, zato ne potrebujejo družbe. V istem akvariju tudi ne moreš imeti drugih živalskih vrst. Če v akvarij dodaš ribe, jih bo aksolotl pojedel, ribe pa lahko grizljajo njegove škrge in ga poškodujejo.
Mladi aksolotli se pogosto obnašajo kanibalistično, zato potrebujejo ločene akvarije. Odrasli osebki potencialno lahko živijo v istem akvariju, a je to zanje vse prej kot idealno. Aksolotli večino dneva ležijo nekje v akvariju. Tudi v naravi plena ne lovijo, ampak počakajo, da se jim ta zadosti približa. Občasno boš aksolotla opazil tudi pri hoji po dnu akvarija ali plavanju po akvariju.
Novinar
