Bo Evropski Green Deal pokopal slovenskega kmeta?

Evropski zeleni dogovor oziroma European Green Deal: Kaj prinaša za slovenskega kmeta?
Evropski zeleni dogovor oziroma European Green Deal: Kaj prinaša za slovenskega kmeta? Foto: Rafmaster iz iStock

Na prvi pogled gre za napreden sveženj političnih pobud, ki naj bi EU usmerile proti zelenemu prehodu in jo do leta 2050 pripeljale do končnega cilja – podnebne nevtralnosti. Pa si se kdaj vprašali, kaj tako imenovani Zeleni dogovor pomeni za slovenskega kmeta?

Kaj sploh je Evropski zeleni dogovor?

Osnovni cilj te zelene revolucije nove generacije je s podnebnim zakonom zapisati cilj, da bo Evropska Unija do leta 2050 podnebno nevtralna. To pomeni, da bi bili vsi izpusti toplogrednih plinov, ki bodo ostali kljub krčenju rabe fosilnih goriv, nevtralizirani z naravnimi ponori ogljika, njegovim zajemanjem in drugimi tehnološkimi rešitvami. Drugi cilj je povečanje ambicij za zmanjšanje izpustov do leta 2030, iz 40 na 50 do 55 odstotkov.

Doseganje zelene preobrazbe bo velik zalogaj, ki bo zahteval številne ukrepe in na leto po več sto milijard evrov naložb na različnih ravneh. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se zaveda, da EU, ki je odgovorna le še za okoli 10 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, ne more sama rešiti podnebja. Po drugi strani lahko kot pionirka pokaže, kako z zeleno preobrazbo krepi gospodarstvo.

Natura 2000 in fitofarmacevtska sredstva

Evropski Green Deal pa med drugim zajema tudi predlog popolne prepovedi uporabe vseh pesticidov na zaščitenih območjih. Cilj nove strategije od vil do vilic je, da države članice do leta 2030 za polovico zmanjšajo količino pesticidov.

Za slovenske pridelovalce je najbolj problematičen predlog nove uredbe, ki želi na vodovarstvenih in biotsko pomembnih območjih ter območjih Nature 2000 uveljaviti popolno prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev, kar naj bi prizadelo več kot polovico slovenskega ozemlja in uničilo prehransko varnost.

Naravovarstveno pomembna območja v Sloveniji
Foto: natura2000.gov.si

Predlog je zelo krivičen do ekoloških kmetov, saj predvideva tudi prepoved uporabe sredstev, ki so sicer dovoljena v ekološkem kmetijstvu.

»Na 42 odstotkih njiv, na več kot 30 odstotkih sadovnjakov in vinogradov, na 28 odstotkih površine oljčnikov se ne bo se smelo uporabljati nobenih fitofarmacevtskih sredstev, tudi ekoloških ne,« je dejal Boris Orešek, predsednik strokovnega odbora za sadjarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS).

Uredba smrtonosna tudi za vinarje

Če bi evropska uredba obveljala takšna, kot je, bi se lahko od številnih vinogradov samo poslovili, razlaga direktor Vinakrasa Marjan Colja. »Obstajajo bolezni, škodljivci, proti katerim se moreš boriti. In če tega ne moreš, potem enostavno nimaš pridelka, mi vinogradniki in kmetovalci pa brez pridelka ne preživimo,«  je bil jasen.

Tudi po besedah Romana Žvegliča, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice, gre za »enega od najbolj butastih predlogov evropskih direktiv, ki so si jih v Evropi izmislili«. Za Slovenijo, kjer imamo tako veliko območje Nature, bi to pomenilo prepoved vseh fitofarmacevtskih sredstev, tudi tistih ekoloških. To pomeni za slovensko kmetijstvo in slovensko prehransko varnost resnično katastrofo.

Bolj racionalni ukrepi EU

Seveda si vsi želimo, da bi živeli bolj trajnostno, ekološko in prijazno do planeta, ki ga že predolgo in brutalno izkoriščamo. Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti drastičnih ukrepov, ki spominjajo na izredno stanje. Velik problem trenutne ureditve zelenega dogovora je t. i. sistem po enem kopitu, ki je narejen za velike kmete, ne upošteva pa manjših kmetij. Zavedati se moramo, da je velikost povprečne slovenske kmetije 3,6 hektara, medtem ko je povprečna nemška kmetija velika skoraj 60 hektarov. Prav tako ta nemška kmetija zelo verjetno ni na okoljevarstvenem območju, medtem ko ima slovenski kmet okoli 30 % možnosti, da njegova kmetija leži na območju Nature. Kaj to pomeni? Nemškega kmeta se ta nova ureditev ne dotakne, medtem ko slovenskega, čigar pridelek je tako ali tako skoraj dvajsetkrat manjši, dokončno pokoplje.

Ukrepi, ki bi torej okolje varovali bolj racionalno, bi lahko zajemali manj strogo regulacijo uporabe pesticidov na vseh naravovarstvenih območjih. Smiselno bi bilo, da se prepoved fitofarmacevtskih sredstev uvede le na področjih, kjer je bila njihova uporaba v preteklosti že dokazana kot škodljiva. Ta območja zajemajo predvsem vodne habitate, reke in jezera. To je stališče, ki ga zagovarjajo tudi slovenski kmetje.

Prejšnji članekObetavni rezultati zdravljenja raka prihajajo iz Švice
Naslednji članekSolidarnostni ukrepi: Kako vplivajo na študentsko delo?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.