29. julij je letos dan okoljskega dolga, kar pomeni, da je človeštvo do današnjega dne že porabilo toliko naravnih obnovljivih virov, kot jih je Zemlja sposobna proizvesti v roku enega leta. Lani je bil dan okoljskega dolga 22. avgusta, kar je kasneje kot letos. To naj bi bilo zaradi pandemije covida-19 in posledičnega zmanjšanja onesnaženja zaradi zaustavitve industrije in prometa, kar dokazuje, da ni še prepozno.
Dan okoljskega dolga pomeni, da človeštvo porablja vire 1,7 planeta, sprememba pa je možna zgolj z obnavljanjem ekoloških virov. Dokaz za to je lansko leto, ko je zaradi pandemije covida-19 ekološki odtis znatno upadel v prvi polovici leta, ob ponovni rasti potrošnje v drugi polovici leta pa se je zopet dvignil.
Kaj pa Slovenija?
Slovenija je letošnji dan okoljskega dolga »praznovala« že 30. aprila, kar je skrb vzbujajoče. Prav tako je ironično, da se slovenski dan okoljskega dolga vedno bolj približuje svetovnemu dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila.
Novinar
