Ohranjanje zgodovinskega spomina ni le izraz spoštovanja do preteklosti, temveč odgovornost do prihodnjih generacij.
V Sloveniji to poslanstvo z izjemno predanostjo uresničuje Sektor za vojne grobove in grobišča, ki že vrsto let sistematično obnavlja in ureja vojaška pokopališča ter kraje spomina tako doma kot v tujini.
Sektor sodeluje s številnimi domačimi strokovnjaki ter ustanovami, kot so Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Nacionalni forenzični laboratorij in Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Ključni projekti obnove
Med najbolj izpostavljenimi in zahtevnimi prenovami v zadnjih letih so:
- Kampor (otok Rab, Hrvaška). Zaključena je celostna prenova območja nekdanjega italijanskega koncentracijskega taborišča in vojnega grobišča v Kamporju, ki vključuje restavratorske posege, novo infrastrukturo ter prenovo spominskega parka. Celotna zasnova sledi prvotnim arhitekturnim načelom Edvarda Ravnikarja, kar območju vrača dostojanstvo in zgodovinski pomen ter obiskovalcem omogoča poglobljen vpogled v težko zgodovino taborišča.
- Begunje na Gorenjskem. Zaključena je celovita prenova Parka talcev in vojnega grobišča, prav tako delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Ureditev združuje krajinski in arhitekturni pristop, s poudarkom na spoštljivem ohranjanju spomina na žrtve in vključevanju lokalne skupnosti v upravljanje prostora. Prenovljen park je pomembna spominska točka v slovenskem kolektivnem zgodovinskem spominu.
- Jama pod Macesnovo gorico (Kočevski rog). V enem največjih prikritih povojnih grobišč v Sloveniji je bilo iz jame pod Macesnovo gorico izkopanih in pietetno prenesenih 3.450 posmrtnih ostankov, ki so trenutno shranjeni v kostnici v Škofji Loki in čakajo na dokončni pokop. Ob tem je potekala tudi ureditev kraja spomina v Trnovcu, ki svojcem žrtev ter širši javnosti omogoča dostojen in spoštljiv poklon. Delo na tem območju ostaja eno najzahtevnejših na področju prikritih grobišč ter je izjemnega pomena za razumevanje in spravo v slovenski zgodovini.
Sodelovanje izven meja
Poleg omenjenih so bile izvedene ali načrtovane številne druge obnove:
- Becherov (Slovaška) – postavitev spomenika padlim slovenskim vojakom na vzhodni fronti prve svetovne vojne,
- Cvibelj nad Žužemberkom – celovita obnova največjega partizanskega grobišča,
- Trnovo nad Novo Gorico – celovita prenova partizanskega grobišča, ki ga je prav tako načrtoval Edvard Ravnikar,
- Radovljica – večja prenova partizanskega grobišča in spomenika NOB v tamkajšnjem spominskem parku,
- Dražgoše – obnovitvena gradbena in hortikulturna dela na spomeniku in ob njem ter na partizanskem vojnem grobišču,
- Ukanc (Bohinj) – obnova vojaškega grobišča iz prve svetovne vojne, vključno z restavriranjem obstoječih obeležij in ureditvijo prostora za obiskovalce,
- Žale (Ljubljana) – načrtovana obnova kostnice iz prve svetovne vojne, katere izvedba je predvidena v letu 2025,
- Pobrežje (Maribor) – postavitev in zamenjava informacijskih tabel na pomnikih prve in druge svetovne vojne,
- Kongresni trg (Ljubljana) – postavitev posvetilne table ob spomeniku vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam,
- ureditev groba Srečka Puncerja, borca za severno mejo (Maistrov borec),
- obnove in vzdrževanja številnih manjših vojnih grobišč in grobov po Sloveniji in v tujini.
Povojna grobišča
Posebno pozornost sektor namenja prikritim grobiščem – ostankom povojnih usmrtitev po maju 1945, ki še vedno predstavljajo enega najzahtevnejših segmentov spominske dediščine. Med odmevnejšimi primeri so:
- Huda jama (Barbara rov): 1.400 žrtev je bilo pokopanih v Parku spomina Dobrava v Mariboru. Hkrati je bila izvedena sanacija rudnika in posodobitev prezračevalnih sistemov.
- Dobrava (Maribor): Za leto 2024 je načrtovana postavitev spominskega obeležja, dostopnih poti in informacijskih tabel.
- Trnovec: Nadaljevanje ureditve spominskega prostora ob jami pod Macesnovo gorico.
Urednik portala Student.si
