Letošnje vroče poletje je podiralo rekorde

Letošnje poletje je bilo po podatkih satelitskega spremljanja Evropske unije v Evropi najbolj vroče doslej. Zaradi vrste ekstremnih vročinskih valov in dolgotrajne suše so junij, julij in avgust presegli prejšnjo najvišjo temperaturo. Služba za podnebne spremembe Copernicus je sporočila, da so podatki pokazali, da je bil avgust v Evropi z veliko razliko najtoplejši v zgodovini. Po podatkih raziskovalcev je bil avgust na svetovni ravni tretji najtoplejši doslej zabeležen avgust.

Še eno vroče poletje

Temperaturni rekord v Evropi je bil na celini presežen z veliko razliko. Po podatkih programa Copernicus je bil letos zabeležen nov rekord tako za celotno poletje kot tudi za mesec avgust. Poletje je bilo za 0,4 °C toplejše od prejšnjega rekorda, ki je bil postavljen šele lani. Avgust je bil za kar 0,8 °C toplejši od istega meseca leta 2018.

»Intenzivna serija vročinskih valov po Evropi je v kombinaciji z nenavadno suhimi razmerami povzročila ekstremno poletje z rekordnimi temperaturami, sušo in požarno aktivnostjo v številnih delih Evrope, kar je na različne načine vplivalo na družbo in naravo,« je povedala Freja Vamborg, višja znanstvenica v službi za podnebne spremembe Copernicus. »Podatki kažejo, da smo imeli rekordne temperature ne le za avgust v Evropi, temveč tudi za poletje, pri čemer je prejšnji poletni rekord star le eno leto,« je še dejala znanstvenica.

64 različnih območij v Franciji je doživelo rekordno visoke temperature, medtem ko so temperature na Portugalskem julija dosegle 47 °C. V Evropi so se pojavile tudi najhujše sušne razmere v zadnjih 500 letih. Po vsem svetu so se avgusta ohranile visoke temperature, suša pa je prizadela tudi Kitajsko.

Pri nas suša, drugje poplave

Čeprav smo letos v Sloveniji doživeli zelo suho poletje, v svetu slika ni bila enotna – na številnih območjih so se pojavili veliki nalivi, ki so povzročili poplave. Nadpovprečno mokre razmere so sprožile velike poplave, ki so povzročile smrtne žrtve in materialne izgube, čemur smo bili priča v Pakistanu, kjer je v poplavah umrlo več kot 1300 ljudi. Satelitski podatki kažejo, da je bilo nadpovprečno mokro tudi v večjem delu Skandinavije ter v delih južne in jugovzhodne Evrope, kjer je nevihta derecho prinesla ekstremne vetrove in dež.

Podnebni znanstveniki pravijo, da je v segrevajočem se podnebju, v katerem so emisije toplogrednih plinov zaradi človekovih dejavnosti dvignile temperaturo za več kot 1,1 °C, pričakovati tako ekstremno vročino kot mokroto.

Tilen Kemperle

Novinar