Ledeniki se raztezajo po gorah in polarnih območjih in so eden izmed najbolj fascinantnih naravnih pojavov. Predstavljajo ključni element našega podnebnega sistema, saj delujejo kot ogromni rezervoarji vode, ki shranjujejo velike količine sladke vode v obliki ledu. Zato so ledeniki tudi pomemben vir vode za številne reke in jezera.
Kateri ledenik pa se ponaša z nazivom največjega ledenika na svetu in ima s tem največji vpliv na naš podnebni sistem?
Največji ledenik izvira iz ledene plošče Antarktike
Ledenik Lambert, ki ga lahko označimo za največji ledenik na svetu, izvira iz notranjosti celine Antarktike, in se razteza vse do ledene police Amery, ki se nahaja na vzhodu Antarktike. Ponaša se z dolžino več kot 400 km, približno 80 kilometrov, njegova okvirna globina pa je 2500 metrov. Lambert je svoje ime dobil leta 1952, ko je bil na podlagi fotografij iz zraka tudi podrobno preučen.
Največji ledenik, a hkrati tudi ledeni tok?
Antarktični ledenik Lambert spada tudi med ledene tokove in je znan po svoji hitrosti, saj je eden najhitreje premikajočih se ledenih tokov na svetu. Za ledene tokove je značilno, da so le del ledene plošče, a se premikajo hitreje kot sama plošča. Kljub temu da toka ne smemo enačiti z reko, ker voda ni v tekočem stanju, ledene tokove pogosto imenujemo »reke ledu«. Največji del ledenika Lambert se giblje s hitrostjo od 400 do 800 metrov na leto, v srednjem delu pa se rahlo upočasni. Ko pa se ledenik razširi čez ledeno ploščo Amery, se hitrost poveča na 1000-1200 metrov na leto.
Proučevanje ledenika
Razsežnosti Lambertovega ledenika nam razkriva satelit Radarsat-1, ki raziskovalcem omogoča proučevanje s svojimi naprednimi instrumenti. Tehnologija daljinskega zaznavanja je namreč edina, s katero lahko spoznavamo skrivnosti in premike tega veličastnega ledenika, saj njegova nedostopnost in izoliranost preprečujeta obsežne osebne raziskave.
Bomo kmalu ostali brez ledenikov?
Izginjanje ledenikov je kompleksen proces, ki ga povzročajo številni dejavniki, a predvsem podnebne spremembe. Višje globalne temperature vodijo v taljenje ledenikov, ki izginjajo hitreje, kot so sprva mislili znanstveniki. Če bodo temperature še vedno tako strmo naraščale, bosta do leta 2100 izginili dve tretjini ledenikov. Posledice izginjanja ledenikov pa so lahko skrb vzbujajoče. Ena izmed ključnih posledic je dvig morske gladine, ki lahko poplavi obalna območja in ogrozi nizko ležeča območja in vpliva na ekosistem in s tem zmanjša biotsko raznovrstnost. Izginjanje ledenikov pa lahko povzroči tudi spremembe v podnevnih vzorcih, vključno z vplivom na padavine, vodne vire in temperaturo zraka.
Junior novinar
