Se sprašuješ, kako čist zrak v resnici dihamo v Sloveniji in v katerih bližnjih mestih je kakovost zraka najslabša?
Nova raziskava prinaša povsem objektivne odgovore, osnovane na številnih meritvah. Zajetih je bilo kar 13.000 urbanih območij po svetu, raziskovalci pa so beležili stopnjo onesnaženosti zraka in emisije ogljikovega dioksida.
Rezultat njihovega večletnega dela je zemljevid, ki jasno pokaže največja žarišča onesnaževanja in omogoča enostavno primerjavo mest po vsem svetu. Je v Sloveniji zrak še čist?
Kako sploh ovrednotiti onesnaženost zraka?
Onesnaženost zraka je precej ohlapen pojem, ki zahteva natančnejšo opredelitev in določitev preko kvantitativnih podatkov, pridobljenih z meritvami. V raziskavi so te podatke sestavljale: koncentracija ozona O3, koncentracija ogljikovega dioksida CO2, koncentracija dušikovega dioksida NO2 in koncentracija delcev PM2.5. Slednji so trdni ali tekoči delci zraka z aerodinamičnim premerom, manjšim od 2,5 μm. Ti delci lahko prodrejo globoko v pljuča in celo v krvni obtok.
Dušikov dioksid je plin, ki nastaja pri nepopolnem gorenju v prometu in termoelektrarnah. Kljub temu, da k celokupni onesnaženosti zraka prispevajo vsi omenjeni plini oziroma delci, je bila ena glavnih ugotovitev te obsežne raziskave, da prav vsa našteta onesnaževala pogosto prihajajo iz istih virov. Za več kot polovico mest so namreč odkrili močno povezavo med vsemi onesnaževali. To pa tudi pomeni, da bi lahko z ukrepi zmanjšali koncentracije vseh omenjenih onesnaževal hkrati.
Najslabše je v Aziji in Afriki, a tudi Evropa ne diha čistega zraka
Najnižjo kakovost zraka imajo predvsem države v južni Aziji in nekaterih predelih Afrike. Med največje onesnaževalce spadajo Čad, Bangladeš, Pakistan, Kongo in Indija. Predvsem v mestih in regijah, za katera sta značilna hitra rast prebivalstva in ekonomski napredek, so emisije in ravni onesnaževal med leti 2005 in 2019 naraščale. Po drugi strani so območja z visokimi dohodki in ambiciozno okoljsko politiko zaznala hkratno zmanjšanje vseh onesnaževal.
Kljub temu, da se Evropa v splošnem uvršča prav med ta območja, velja kakovost zraka še vedno za največje okoljsko tveganje za zdravje Evropejcev, tako Evropska okoljska agencija. Leta 2021 je bilo tako kar 97 odstotkov urbane populacije v Evropi izpostavljene koncentracijam drobnih delcev, ki presegajo standarde Svetovne zdravstvene agencije WHO.
Le 7 držav izpolnjuje standarde WHO – Švica ni med njimi
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) naj koncentracija delcev PM2.5 ne bi presegala 5 μg/m3. Kot poroča Reuters je temu standardu v letu 2024 zadostilo zgolj sedem držav na svetu. To so Avstralija, Nova Zelandija, Bahami, Barbados, Grenada, Estonija in Islandija – predvsem karibske in otoške države ter celo dve evropski državi. V Sloveniji so bile koncentracije finih delcev PM2.5 kar trikrat višje: 15,23 5 μg/m3. Slovenija je ostala vsaj znotraj mejnih vrednosti Evropske unije, ki znašajo 25 μg/m3.
Foto: patpongs iz iStock
Nedaleč več žarišč onesnaženega zraka
V Evropi je zrak na Zahodu čistejši kot na Vzhodu, prav tako onesnažen zrak več težav povzroča v Južni Evropi kot v severnih državah. Lega Slovenije je tako ravno na »meji« med občutno bolj onesnaženim Balkanom in čistejšo Srednjo Evropo. Novi Grad, Gracanica, Lukavac in Tuzla v Bosni in Hercegovini ter Pljevlja in Bijelo Polje v Črni gori so tako največja žarišča onesnaženega zraka v okolici Slovenije. Vrednosti delcev PM2.5 v teh mestih kar 7- do 10-krat presegajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Na Hrvaškem je bil v preteklosti zrak precej primerljiv s Slovenijo, se pa stanje v zadnjih letih pri naših južnih sosedih precej izboljšuje. Večje težave imajo v nekaterih italijanskih regijah – še posebej v okolici Milana.
Najčistejše in najbolj umazano mesto v Sloveniji
V Sloveniji se podatke o kakovosti zraka zbira na 41 postajah. Vrednosti različnih onesnaževal najbolje povzame indeks kakovosti zraka AQI+, kjer manjši indeks pomeni boljši zrak. Pri tem vrednosti od 0 do 50 pomenijo dobro kakovost zraka z zelo malo ali nič zdravstvenimi tveganji.
Z indeksom 62 se Slovenija uvršča na 68. mesto na svetu.
Za lažjo primerjavo: Čad z najbolj onesnaženim zrakom je prejel indeks 176. Pri nas je bila v letu 2024 najbolj onesnažena Pomurska in Murska Sobota z indeksom 69, najčistejši zrak pa so zabeležili v Štalcerjih in Kranju, kjer je bil indeks le 43. V Sloveniji največje težave še vedno prihajajo z zimsko kurilno sezono, ko narastejo predvsem delci PM2.5.
Novinar
