Zakaj zaradi teh delcev nebo zasije v zelenih, rdečih in vijoličnih odtenkih? In zakaj severni sij nikoli ni videti povsem enako?
Odgovor se skriva visoko nad našimi glavami, tam, kjer se sončni veter sreča z Zemljino atmosfero.
Trki, ki prižgejo nebo
Ko nabiti delci s Sonca dosežejo zgornje plasti Zemljine atmosfere, trčijo v pline, predvsem v kisik in dušik. Pri teh trkih se sprosti energija, ki jo vidimo kot svetlobo.
Na prvi pogled se sliši zapleteno, v resnici pa je princip precej preprost. Sončni delci zadenejo molekule plinov, te oddajo svetlobo in nebo zažari. Prav zato severni sij ni svetloba, ki bi prihajala s Sonca, ampak nastane šele visoko v Zemljini atmosferi.
Zakaj severni sij ni vedno iste barve?
Barva severnega sija je odvisna od tega, s katerim plinom trčijo sončni delci in na kakšni višini se trk zgodi.
Najpogosteje vidimo zeleno barvo, ki nastane, ko delci vzbudijo atome kisika približno med 100 in 250 kilometri nad Zemljo. Če se pojav zgodi še višje, lahko kisik oddaja tudi rdečo svetlobo, ki je precej redkejša. Modri in vijolični odtenki pa nastanejo predvsem pri trkih z molekulami dušika.
Zato je vsak severni sij nekoliko drugačen. Njegove barve niso naključne, ampak odražajo dogajanje visoko nad našimi glavami.
Zakaj se severni sij ves čas premika?
Če ste ga že kdaj videli na posnetkih, ste verjetno opazili, da se neprestano spreminja. Valovi, pleše po nebu in spreminja obliko skoraj iz sekunde v sekundo.
To se dogaja zato, ker se tok nabitih delcev s Sonca in Zemljino magnetno polje nenehno spreminjata. Magnetno polje delce usmerja proti poloma, njihovo gibanje pa ustvarja značilne svetlobne zavese, loke in valove, zaradi katerih je severni sij videti skoraj živ.
Prav zato ni dveh popolnoma enakih severnih sijev.
Ste vedeli?
- Zelena je najpogostejša barva severnega sija.
- Severni sij je najbolje opazovati v jasnih zimskih nočeh, daleč od mestnih luči.
- Največ možnosti za opazovanje imate na Norveškem, Islandiji, Finskem, Švedskem, Aljaski in v severni Kanadi.
Ko znanost pripravi boljši spektakel kot koncert
Severni sij je eden tistih pojavov, ki dokazujejo, da fizika ni le zbirka formul iz učbenikov. Gre za resnične procese, ki se dogajajo več kot sto kilometrov nad našimi glavami, rezultat pa je eden najbolj osupljivih prizorov v naravi.
Če ga boste kdaj opazovali v živo, boste hitro razumeli, zakaj ga mnogi uvrščajo med najlepše naravne pojave na svetu. V tistem trenutku boste gledali Sonce, Zemljino magnetno polje in atmosfero pri delu – fiziko v njeni najbolj spektakularni obliki.