Podnebne spremembe, onesnaževanje okolja ter poseganje človeka v naravni svet imajo vedno večje posledice. Biotska raznovrstnost oziroma pestrost se iz leta v leto manjša in ključno je, da najdemo in implementiramo strategije za njeno ohranjanje.
Medtem ko se El Niño v Amazoniji krepi, nove raziskave opozarjajo na prednostno nalogo pri ohranjanju narave, ki je pogosto deležna manj pozornosti – zaščito še obstoječih gozdov pred škodo, ki jo povzročajo požari in sečnja dreves.
Prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov in obnovo izkrčenih zemljišč so osrednjega pomena za številne programe ohranjanja narave. Vendar pa nova študija kaže, da lahko preprečevanje motenj v obstoječih gozdovih, kot sta sečnja in gozdni požari, včasih prinese največje koristi.
Primerjava strategij ohranjanja narave
Znanstveniki so v obdobju desetih let preučili več kot tri milijone hektarjev zemljišč na območju Brazilije. Na podlagi raziskovanj so ocenili, kaj bi se lahko zgodilo z biotsko raznovrstnostjo in zalogami ogljika pri različnih pristopih k ohranjanju narave. Izračunali so tudi stroške, povezane z vsako strategijo, kar je omogočilo primerjavo, koliko okoljskih koristi bi lahko vsak poseg prinesel za vložena sredstva.
Njihove ugotovitve poudarjajo potrebo po uvedbi politik in zagotavljanju virov za preprečevanje gozdnih požarov in spopadanje z njimi, saj ti motijo in degradirajo tropske gozdove. To je še toliko bolj nujno v letu El Niña. Ti dogodki v kombinaciji s podnebnimi spremembami povzročajo daljša, bolj vroča in intenzivnejša sušna obdobja na območjih krčenja gozdov v Amazoniji, kar močno povečuje obseg in resnost gozdnih požarov.
Zaščita obstoječih gozdov je prinesla velike koristi
Preprečevanje škode v gozdovih se je izkazalo za še posebej pomembno. Ukrepi, ki so zmanjšali motnje, kot so požari in sečnja, so prinesli največje koristi za biotsko raznovrstnost gozdov in so bili skoraj tako pomembni kot preprečevanje popolnega krčenja gozdov, ko je šlo za varovanje zalog ogljika.
Čeprav nobena strategija ni idealna rešitev, rezultati kažejo, da moramo najprej prednostno obravnavati gozdove, ki so nam še na voljo. Varstvo pa mora obsegati več kot le preprečevanje krčenja gozdov. Največje koristi za biotsko raznovrstnost je prineslo preprečevanje motenj v gozdovih, kot so gozdni požari ali sečnja.
Samo en pristop ne zadostuje
Noben od ukrepov sam po sebi ni mogel izničiti skupnih izgub biotske raznovrstnosti in ogljika na celotnem območju raziskave, vendar je kombinacija dveh ali treh pristopov pokazala številne koristi. Kombinirani ukrepi bodo še pomembnejši z napredovanjem podnebnih sprememb.
Obnova je nujna tam, kjer so gozdovi izginili na velikih območjih. Vendar študija kaže, da vlaganje v nove gozdove nima velikega smisla, če hkrati ne zaščitimo obstoječih gozdov. V nasprotnem primeru vlagamo sredstva v nekaj, kar nenehno izgubljamo – obnavljamo gozdove na enem mestu, medtem ko na drugih mestih prihaja do njihove degradacije in izgube. Obnova gozdov mora potekati z roko v roki z varstvom gozdov, ki jih še imamo.
Čeprav se je raziskava osredotočila na dve območji v Amazoniji, znanstveniki pravijo, da bi lahko njeni zaključki veljali tudi za območja krčenja tropskih gozdov drugod po svetu. Ugotovitve bi lahko imele posledice tudi za politiko ohranjanja narave zunaj tropskih regij.
Raziskovalci trdijo tudi, da odgovornost za ohranjanje gozdov presega vlade in organizacije za ohranjanje narave. Tudi industrije in trgi, povezani s surovinami, proizvedenimi na območjih, kjer se gozdovi izgubljajo in degradirajo, bodo morali odigrati svojo vlogo.
Novinar