Ali je res važno, kaj obljublja kandidat za predsednika republike?

Picture of slovenian soldiers member of the presidential guard in uniform, in front of the presidential palace of the slovenian president in ljubljana. The Slovenian Guards Unit is the official ceremonial honor guard unit of the President of Slovenia. Officially referred as the Guard of the Slovenian Armed Forces (astna garda Slovenske vojske) by SV members, the guard is a unit of the SV, consisting of the General Staff of the SV. The guard carries out many tasks of insuring that protocol in the SV is ensured. The office of president of Slovenia, officially President of the Republic of Slovenia was established on 23 December 1991 when the National Assembly passed a new Constitution as a result of independence from the Socialist Federal Republic of Yugoslavia. According to the Constitution, the president is the highest representative of the state. In practice, the position is mostly ceremonial. Among other things, the president is also the commander-in-chief of the Slovenian Armed Forces. The office of the president is the Presidential Palace in Ljubljana. The president is directly elected by universal adult suffrage for a term of five years. Any Slovenian citizen can run for President, but can hold only two consecutive terms in office.The president has no legally guaranteed immunity and may be impeached.
Foto: BalkansCat iz iStock

Čez približno tri tedne bomo polnoletni državljani že drugič letos obiskali sodišča in izbirali novega predsednika republike. Trenutnemu predsedniku, Borutu Pahorju, se bo namreč iztekel že drugi petletni mandat.

V medijih se lahko zato že dalj časa pojavljajo kandidati in kandidatke za novega predsednika ali predsednico države. Kandidatov je tokrat devet (osem zaradi odstopa Gregorja Bezenška). Državljane nagovarjajo na različnih soočenjih, v javnih nastopih ter objavah v medijih. V teh nagovorih obljubljajo mnoga dejanja, s katerimi si želijo pridobiti glasove volivcev.

Ob tem se nam poraja vprašanja, ali je res važno, kaj obljubljajo kandidati za predsednika republike? Ali lahko novoizvoljeni predsednik res uvede spremembe in izboljša življenja državljanov? V nadaljevanju sledi kratek pregled položaja predsednika republike v Republiki Sloveniji ter njegove pristojnosti – po domače, katere obljube lahko predsednik dejansko izpolni. Upam, da boste po branju lažje prepoznali, ali ima vaš favorit med kandidati vse lastnosti, ki jih potrebuje za opravljanje take funkcije.

Položaj predsednika republike v Republiki Sloveniji

Oblast se v naši državi deli na tri veje – zakonodajno, sodno in izvršilno. Zakonodajna veja oblasti je državni zbor, ki sprejema zakone in druge akte, izvršilna veja, ki jo pri nas predstavlja vlada, skrbi, da se sprejeti zakoni dejansko uporabijo. Tretja, sodna veja pa skrbi, da se zakoni uporabijo pravilno, ščiti posameznika pred oblastnimi organi in skrbi, da drugi dve veji oblasti delujeta v skladu s slovensko Ustavo.

Predsednik republike spada v zadnjo, izvršilno vejo oblasti, čeprav pretežno izvršuje reprezentativno funkcijo. V primerjavi z drugimi evropskimi državami, ki imajo podobno zasnovano državno ureditev, je položaj predsednika republike v Sloveniji šibkejši.

Borut Pahor
Predsednik republike Borut Pahor letos ne more kandidirati, saj je funkcijo opravljal že dva mandata zapored. Foto: Borut Pahor

Volitve in mandat

Za predsednika je lahko izvoljen polnoleten slovenski državljan. Na volitvah je izvoljen kandidat, ki je prejel večino glasov volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Če nihče od kandidatov ne dobi večine (kar se običajno zgodi), sledi drugi krog volitev, kjer se pomerita kandidata z največjo podporo v drugem krogu.

Mandat predsednika republike v Sloveniji traja pet let. Naša Ustava določa tudi, da je lahko predsednik opravi največ dva zaporedna mandata – Borut Pahor zato letos ne more kandidirati.

Pristojnosti predsednika republike

Kot že omenjeno, ima predsednik republike v naši državi precej omejene pristojnosti, vseeno pa jih ne moremo označevati za zgolj protokolarne ali simbolne.

Pristojnost pomeni delovno področje državnega organa oziroma pravico, da državni organ o nečem odloča.

Predstavljanje države in poveljevanje obrambnim silam

Reprezentativna funkcija (predstavljanje države doma in v tujini) je glavna naloga predsednika države.

Pahor in Biden
Predsednik Republike Slovenije na obisku pri predsedniku Združenih držav Amerike. Foto: Official White House Photo on Urad predsednika RS

Predsednik državo predstavlja in zastopa, se udeležuje različnih pogajanj in dogodkov, sprejema tuje državnike in odhaja na obiske v tujino.

V nekaterih državah predsednik lahko sklepa tudi mednarodne sporazume, pri nas pa je to v pristojnosti vlade in državnega zbora. Podobno je omejena tudi moč predsednika pri zunanji politiki, saj jo v celoti določata vlada in državni zbor.

V Republiki Sloveniji je predsednik republike tudi vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. V tej funkciji predsednik lahko poviša generale in admirale (vendar po predhodnem soglasju vlade) in odloči o predhodnem odpustu s služenja vojaškega roka, vse ostale (pomembnejše) odločitve pa na obrambnem področju sprejemajo vlada, ministrstvo za obrambo in generalštab.

Zakonodajni postopke, volitve in imenovanja

Zakonodajni postopek je postopek, v katerem se sprejme zakon, zajema pa več faz, od predloga, razprave do končnega glasovanja. Postopek je v pristojnosti zakonodajne veje oblasti, predsednik lahko v njem sodeluje le omejeno.

Prva stvar, ki jo lahko stori je, da izreče svoje mnenje o posameznem (zakonskem) vprašanju. Mnenje državnega zbora pri sprejemanju zakona ne zavezuje in poslanci ga lahko brez posledic prezrejo. Poleg tega predsednik republike razglaša zakone – razglasi jih najpozneje osmi dan po sprejetju v državnem zboru.

Predsednik republike se vmeša tudi, ko mandat poteče državnemu zboru, saj razpisuje državnozborske volitve. Po volitvah skliče prvo sejo novega državnega zbora, lahko pa zahteva tudi sklic izredne seje. Predsednik državnemu zboru v izvolitev predlaga tudi ustavne sodnike, člane sodnega sveta in druge kandidate za visoke javne funkcije (na primer kandidata za varuha človekovih pravic). Predsednik republike ima tako zelo pomembno vlogo pri sestavi teh teles, saj lahko državni zbor predlagane kandidate le potrdi ali zavrne, ne more pa izbrati svojih.

Izvršilno in sodno področje

Predsednik republike ima na področju izvršilne veje oblasti pomembno vlogo le pri imenovanju predsednika vlade in ministrov. Imenuje tudi druge državne funkcionarje.

Na sodnem področju predsednik nima besede, z izjemo kadrovske iniciative – državnemu zboru namreč v izvolitev predlaga sodnike ustavnega sodišča ter pet (od enajstih) članov sodnega sveta. Sodni svet je organ, ki postavlja kandidate za sodnike na sodniška mesta ter skrbi za neodvisnost in učinkovitost sodstva.

Izredne pristojnosti

V izrednih razmerah (v času vojne ali drugem izrednem stanju) lahko predsednik prevzame nekatere pristojnosti državnega zbora. V takem stanju je namreč ključno, da se odločitve sprejemajo hitro, postopki razprave in glasovanja v državnem zboru so lahko preveč zamudni. Na predlog vlade zato predsednik države lahko odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja ter nujnih ukrepov (na primer mobilizacije) in uporabi obrambnih sil. V tem času izdaja t. i. uredbe z zakonsko močjo, ki veljajo kot zakoni, ki bi jih sprejel državni zbor.

Infodrom: Kaj dela predsednik države in kako potekajo predsedniške volitve?

VIRFranc, Kaučič, Zagorc. Ustavno pravo. Ljubljana: Litteralis, d. o. o. 2020
Prejšnji članekVlada sprejela popravljen družinski zakonik
Naslednji članekKako lahko zrak vpliva na razvoj pljučnega raka?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.