Koga naj volim za predsednika oziroma predsednico države? Opisi vseh kandidatov

kolažfotografij vseh sedmih predsedniških kandidatov

O nasledniku Boruta Pahorja bomo na voliščih odločali to nedeljo, 23. oktobra. Če nihče izmed kandidatov ne bo prejel več kot polovice vseh glasov, pa bo nov predsednik Slovenije znan po drugem krogu volitev, ki bodo 13. novembra.

Predstavljamo vseh sedem kandidatov in kandidatk, in sicer po vrstnem redu kot bodo zapisani na glasovnici in ga je izžrebala Državna volilna komisija.

Milan Brglez

portret Milana Brgleza v obleki
Milan Brglez l Foto: SD

Predlagatelj kandidature: stranki Socialni demokrati (SD) in Gibanje Svoboda

Med njegovimi temeljnimi cilji je dvigniti zaupanje v funkcijo predsednika države in vrniti ugled Slovenije v tujini. Poudarja varovanje ustavne ureditve in človekovih pravic. Želi si solidarnosti in sožitja med generacijami in spoli ter države, kjer bo imel vsak možnost izraziti svoje potenciale.

Milan Brglez je po izobrazbi doktor znanosti na področju mednarodnih odnosov, od leta 2019 je poslanec v Evropskem parlamentu. Bil je asistent in nato docent na katedri za mednarodne odnose Fakulteta za družbene vede, leta 2008 je postal tudi predstojnik te katedre.

Bil je član Strateškega sveta za zunanje zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve. Kot član stranke SMC se je vključil v politiko in bil med letoma 2014 in 2018 (času vlade Mira Cerarja) predsednik državnega zbora. Leta 2018 je bil ponovno izvoljen v parlament, a je čez nekaj mesecev prestopil v poslansko skupino Socialnih demokratov (SD). Na listi te stranke je bil leto kasneje poleg Tanje Fajon izvoljen v Evropski parlament.

Bil je podpredsednik Rdečega križa Slovenije, od leta 2019 je predsednik Šahovske zveze Slovenije. Poleg igranja šaha rad hodi v hribe.

Anže Logar

Anže Logar pred slovensko in EU zastavo
Anže Logar

Predlagatelj kandidature: skupina volivcev

Njegovi cilji za Slovenijo so med drugim visok življenjski standard, čisto okolje in solidarna družba, ki zmore sodelovati. Kot predsednik republike bi krepil razumevanje gospodarstva in njegovega pomena za napredek družbe. Zagovarja zeleni prehod in želi, da naša država vodi oblikovanje zelenih politik. Na področju varnosti spodbuja investicije v obrambne sisteme in vključenost Slovenije v mednarodne odločevalske forume. Spodbuja vključenost mladih v razvoj in napredek države.

Anže Logar je po izobrazbi doktor upravnih znanosti, zdaj opravlja tretji mandat poslanca SDS v državnem zboru. Leta 2003 se je kot prvi Slovenec zaposlil v Evropskem parlamentu, tri leta je bil svetovalec za Slovenijo. V poslanski skupini EPP je sodeloval pri pripravah na širitev EU leta 2004. Med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008 je bil uradni govorec predsedstva.

Dvakrat (v prvi in drugi Janševi vladi) je bil direktor Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje (UKOM). Leta 2014 je bil prvič izvoljen za poslanca SDS v državnem zboru. Izvoljen je bil tudi štiri leta kasneje in letos. V tretji vladi Janeza Janše je bil minister za zunanje zadeve.

Na prejšnjih lokalnih volitvah (2018) je kandidiral za župana Mestne občine Ljubljana in se uvrstil na drugo mesto za Zoranom Jankovićem. Leta 2007 mu je tedanji litovski predsednik podelil odlikovanje Republike Litve za zasluge pri reševanju litovskega državljana pred utopitvijo.

Je mož in oče, igra violončelo ter je ljubitelj pohodništva – dvakrat je prehodil Jakobovo pot Santiago de Compostela.

Janez Cigler Kralj

Janez Cigler Kralj kot predsedniški kandidat
Janez Cigler Kralj kot predsedniški kandidat Foto: on nsi

Predlagatelj kandidature: stranka Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi)

V kampanji poudarja predvsem dober odnos do delavcev; kdor dela, mora od svojega dela dostojno živeti. Želi si delujočega gospodarstva ter da podjetnost postane cenjena in spoštovana vrednota. Zavzema se, da najbolj ranljivim vrnemo dostojanstvo. Meni, da moramo storiti več za varnost, podpira članstvo v Natu in modernizacijo Slovenske vojske.

Janez Cigler Kralj je po izobrazbi univerzitetni diplomirani politolog, trenutno opravlja delo poslanca v državnem zboru, kjer je vodja poslanske skupine NSi. Je tudi podpredsednik te stranke.

V času prejšnje vlade (tretje vlade Janeza Janše), ko je NSi tvorila koalicijo z SDS, SMC in Desus, je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prvi stik s politiko je imel leta 2004 kot prostovoljec v volilni kampanji NSi. Med letoma 2006 in 2008 je bil tiskovni predstavnik poslanske skupine NSi v državnem zboru.

Nato je dve leti delal kot asistent predsednika uprave v podjetju Infonet media, ki ima med drugim v lasti Radio1 in Radio Antena. Dve leti kasneje pa kot višji svetovalec za odnose z javnostmi na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Leta 2012 se je vrnil v politiko in postal strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi.

Je mož in oče, rad ima naravo, preprosto življenje in delo okoli hiše.

“Kot predsednik bi krepil zavedanje, da je treba v Sloveniji zagotoviti takšno okolje, v katerem bodo mladi lahko našli vse pogoje, da uresničijo svoje karierne načrte in si ustvarijo družino.” Več o njegovih stališčih glede stanovanjske problematike, duševne stiske mladih, težkem trgu dela in ostalih tem, ki se tičejo mladih, lahko prebereš v našem intervjuju.

Miha Kordiš

portret Mihe Kordiša
Miha Kordiš l Foto: Levica

Predlagatelj kandidature: stranka Levica

V kampanji poudarja, da mora biti predsednik glas ljudi. Napoveduje, da bo kot predsednik govoril v imenu vseh, ki niso slišani; zagovarjal vrednote in pravice delovnih ljudi; se zavzel za pravico do čistega okolja. Meni, da naše težave niso prisotne le v Sloveniji, ampak gre za globalne probleme, ki jih je treba reševati v mednarodnem političnem prostoru. Prizadeval si bo za mirovniško mednarodno politiko, zagovarja izstop Slovenije iz Nata.

Miha Kordiš je po izobrazbi univerzitetni diplomirani filozof in literarni komparativist, od leta 2014 je poslanec državnega zbora, trenutno kot poslanec stranke Levica opravlja tretji mandat v državnem zboru.

Med študijem je sodeloval v študentski politiki, se pridružil raznim pobudam in deloval kot aktivist. Bil je član gibanja Mi smo univerza, ki je med drugim zahtevalo popolnoma brezplačen študij in štipendije za vse; v okviru protesta so leta 2011 “zasedli” Filozofsko fakulteto.

Med letoma 2011 in 2013 je bil član programskega odbora Delavsko-punkerske univerze, ki je 25 let delovala kot raziskovalni projekt Mirovnega inštituta.

Kordiš v prostem času z 20 somišljeniki obdeluje njivo na Ljubljanskem barju. Želi, da bi bila lokalna in ekološko pridelana zelenjava dostopna vsem.

“Po celi Sloveniji gradijo le stanovanja za peščico, medtem ko si mladi stanovanj ne morejo privoščiti. /…/ Država mora imeti odločilno vlogo pri zagotavljanju javnih stanovanj in regulaciji trga s stanovanji.” Več o njegovih stališčih glede stanovanjske problematike, duševne stiske mladih, okoljske problematike in ostalih tem, ki se tičejo mladih, lahko prebereš v našem intervjuju.

Nataša Pirc Musar

portret Nataše Pirc Musar
Nataša Pirc Musar l Foto: Mateja Potočnik Jordović l Vir: Nataša Pirc Musar

Predlagatelj kandidature: skupina volivcev

Med štiri področja, ki so za kandidatko ključna za razvoj in socialno kohezijo naše države, sta pravočasno, kvalitetno in dostopno zdravstvo za vse ter dostojna starost za vse. Poleg tega poudarja podnebne spremembe in ekosisteme – mladim je treba pustiti zdravo in čisto okolje. Zadnje področje je zagotavljanje celovite človekove varnosti. Napoveduje, da kot predsednica ne bo tiho in da bo njen glas vedno glas za ljudi.

Po izobrazbi je Nataša Pirc Musar doktorica pravnih znanosti in trenutno opravlja delo odvetnice. Kot pravnica se zavzema za varovanje osebnih podatkov, človekovih pravic in vladavino prava. V preteklosti je delala na vrhovnem sodišču kot direktorica centra za izobraževanje in informiranje. Bila je pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja in nato informacijska pooblaščenka.

Pred tem je več kot desetletje delala kot novinarka in voditeljica v domačih in tujih medijih, kot so RTV Slovenija, POP TV, CNN in BBC. Njen dolg seznam izkušenj vključuje med drugim tudi, da je bila predsednica Rdečega Križa Slovenije, Skupnega nadzornega organa za Europol in Sveta za odziv na sovražni govor pri Mirovnem inštitutu.

Je žena in mati, športnica, ki je aktivna v bowlingu. Je članica komisije za enakost spolov pri Olimpijskem komiteju Slovenije in generalna sekretarka Evropske bowling federacije. Med drugim rada sede na motor, vrtnari, peče, poje, igra tarok in bere.

“Sama se zavedam pomena in prispevka, ki ga mladi dajete družbi danes in še posebej dolgoročno. Če stanovanjska politika ne bo sposobna omogočiti dostopnih možnosti in priložnosti, da si doma ustvarite družino, kariero, boste vse to iskali drugod.” Več o njenih stališčih glede okoljske problematike, duševne stiske mladih, težkem trgu dela in ostalih tem, ki se tičejo mladih, lahko prebereš v našem intervjuju.

Vladimir Prebilič

Vladimir Prebilič pozira naslonjen na vrata
Vladimir Prebilič

Predlagatelj kandidature: skupina volivcev in VESNA – zelena stranka

Med ključne točke svojega programa je uvrstil skrb za okolje, mlade, decentralizacijo države in ohranitev stabilnih sistemov javnih storitev, ki bodo dostopne vsem državljanom. Njegov slogan je Ljudje in pika; želi zagovarjati ljudi in ne politične stranke. Napoveduje, da bo kot predsednik moralna in politična avtoriteta, bo zavzemal stališča in bdel nad delom vsakokratne vlade.

Vladimir Prebilič je po izobrazbi doktor obramboslovnih znanosti. Od leta 2010 je župan Občine Kočevje, ob funkciji nepoklicnega župana opravlja tudi delo izrednega profesorja obramboslovja Fakulteti za družbene vede (FDV).

Kot gostujoči profesor je predaval v Kanadi, leta 2021 pa je prejel priznanje Senata FDV za izjemne dosežke na področju dviga ugleda fakultete. Istega leta je prejel priznanje Velika nagrada odličnosti in mojstrstva, ki so ga pred njim med drugimi Igor Akrapovič, Miroslav Cerar in Milena Zupančič.

Prebilič je med drugim član predsedstev Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije ter podpredsednik skupine socialistov v kongresu Sveta Evrope. Ima tudi izkušnje v državni politiki. Med letoma 2006 in 2008 je bil osebni svetovalec predsednika stranke SD Boruta Pahorja za področje notranjih zadev, med 2008 in 2011 pa je sodeloval z Uradom predsednika države Danila Türka pri proučevanju in dvigu domoljubja med mladimi. Je mož in oče, v prostem času strasten zbiralec in bralec stripov.

“Mladim je treba odpreti vrata v soodločanje in soupravljanje države. /…/ Mladi lahko in želijo prevzemati odgovornost: to jim moramo omogočiti. Mladi so aktivni: vedno so bili tisti, ki so spreminjali družbo.” Več o njegovih stališčih glede stanovanjske in okoljske problematike, prehoda na trg dela ter ostalih tem, ki se tičejo mladih, lahko prebereš v našem intervjuju.

Sabina Senčar

Sabina Senčar portret v notranjem prostoru
Sabina Senčar

Predlagatelj kandidature: stranka Resni.ca

Kandidira, da bi ustvarila lepše pogoje za bivanje. Želi si, da bi se vsi počutili zaželene in pripadne, da bi se razumeli v svoji raznolikosti in različnosti. Kot predsednica bi iskala optimalne pogoje za zdravje, ki po njeno ne pomeni le odsotnosti bolezni, temveč tudi stanje socialne, psihološke in socialne blaginje.

Po izobrazbi je Sabina Senčar doktor medicine, je specialistka ginekologije in porodništva. Delala je v ambulanti splošne medicine in na urgenci Zdravstvenega doma Domžale, potem pa se specializirala iz ginekologije in porodništva. Zaposlila se je na Ginekološki kliniki Ljubljana, in sicer na kliničnem oddelku za porodništvo.

Ker je se ji je zdelo, da v medicini obstaja še nekaj več, je s kolegico zavila na samostojno pot. Sta med prvimi strokovnjakinjami na področju uporabe laserja v ginekologiji na svetu. Je mati in žena, po svojih besedah ljubiteljska filozofinja.

Ker je zdravnica, zanimanje vzbudi dejstvo, da se za cepljenje proti covidu-19 ni odločila. Ker lahko cepljeni tudi zbolijo in širijo bolezen, je po njenem edina funkcija cepiva, da zaščiti pred težjim potekom bolezni. To pa je po njenih besedah zdravilo, ne preventiva. Pravi, da je čas pandemije spremenil njen pogled na politiko v zdravstvu. Ker se politika meša v stroko, želi nesti stroko v politiko.

“Politika vseh posameznih resorjev zakonodajne in izvršilne oblasti kot tudi predsednika republike mora sprejeti ključne poteze za povrnitev škode, ki je bila storjena mladim in njihovi duševni stiski, ki je nastala v času covidnih ukrepov.” Več o njenih stališčih glede duševne stiske mladih, stanovanjske problematike, prekarnem delu in ostalih tem, ki se tičejo mladih, lahko prebereš v našem intervjuju.

Prejšnji članekKandidat za predsednika države Miha Kordiš: »Moderna politika se je oddaljila od ljudi, saj ne naslavlja njihovih težav in potreb«
Naslednji članekPrstani moči: Je to vse, kar si scopral Amazon?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.