Ko je slovensko ministrstvo za infrastrukturo februarja letos odobrilo redne lete izraelskemu letalskemu prevozniku Israir med Ljubljano in Tel Avivom, se je odločitev hitro znašla v središču burnih razprav in negativnih kritik. Poglejmo, kaj se pravzaprav dogaja.
Kaj pravijo sile oblasti?
Ministrica Alenka Bratušek je pojasnila, da je bilo dovoljenje podeljeno skladno z obstoječo zakonodajo, in da ministrstva nimajo pristojnosti za poseg – razen če se pojavijo novi, odklonilni podatki. Vendar je več kot 20 nevladnih organizacij, združenih pod Gibanjem za pravice Palestincev, zahtevalo odpoklic dovoljenja – in sicer s stališčem, da “dokler izraelska država izvaja genocid, ne moremo dopuščati normalnih bilateralnih odnosov”. Tudi premier Robert Golob je zahteval pojasnilo in možnost revizije odločitve.
Kritike in politična napetost
Najglasnejši kritiki opozarjajo, da je ukrep v nasprotju s slovenskimi in evropskimi stališči do Izraela, še posebej v luči preiskave zaradi obtožb genocida pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Dodali so, da Israir deluje tudi v spornih naseljih na Zahodnem bregu in je na seznamu kršiteljev mednarodnega prava. Ministrstvo pa je enostavno pojasnilo, da ima letalsko podjetje urejene varnostne standarde, in da ima podobne pogodbe več držav članic EU.
Kaj to pomeni v širšem kontekstu?
Z izdajo dovoljenja za lete v Izrael se je Slovenija nehote znašla v središču širšega geopolitičnega zapleta – in to prav v trenutku, ko na svetovnem odru poziva k sankcijam proti Izraelu. Opozoriti gre tudi na nedavne poteze medija RTV Slovenija, ki je na kulturnem področju zavzela jasno distanco – med drugim z razmislekom o umiku Izraela z Eurosonga. Vse to razkriva razkorak med uradnimi državnimi odločitvami in prevladujočim javnim občutkom, ki se zrcali tudi v kulturni sferi.
Kaj lahko sledi?
Ministrstvo je potrdilo, da spremlja pravno podlago in bo ukrepalo samo, “če se pojavijo novi podatki”. Premier je v odzivu napovedal preučitev zakonodajnih možnostih, vendar zaenkrat so vsi postopki povsem uradno v skladu z zakonodajo EU in slovenskimi pravili.
Podoba diplomatsko-potovalnega dovoljenja se je spremenila v politično karto, kjer se prepletajo vprašanja pravne doslednosti, moralnega stališča in mednarodne odgovornosti. V Sloveniji znova vidimo, kako lahko na videz premišljena strateška odločitev (četudi uradno utemeljena) hitro odpre vprašanja o tem, kakšno podobo naša država ustvarja v svetu in kakšna sporočila s tem nehote pošilja.
Novinar
