V romski skupnosti v Sloveniji se odpira vprašanje političnega zastopanja. Pobuda Vstani Romski Otrok zahteva spremembo Zakona o romski skupnosti, s katero bi Romi dobili možnost, da svojega predstavnika na državni ravni izvolijo neposredno. Ob tem nasprotujejo sedanji ureditvi in zastopanju, ki ga povezujejo z Jožefom Mucem. Kaj določa zakon in kako je trenutno urejeno zastopanje romske skupnosti?
»Romi imamo pravico do lastnega izvoljenega predstavnika!« so v javnem pozivu zapisali pri pobudi Vstani Romski Otrok. Opozarjajo, da nihče ne more govoriti v imenu celotne romske skupnosti, če za to nima mandata, ki bi ga pridobil na demokratičnih volitvah.
Posebej so izpostavili Jožefa Muca, za katerega menijo, da lahko zastopa svojo zvezo, članstvo in organizacijo, ne more pa si samodejno lastiti mandata za zastopanje vseh Romov v Sloveniji. Zato od države zahtevajo spremembo zakonodaje in vzpostavitev sistema, v katerem bi lahko pripadniki romske skupnosti sami odločali, kdo jih zastopa na državni ravni.
Kako je trenutno urejeno zastopanje Romov v Sloveniji?
Romska skupnost ima v Sloveniji zagotovljene posebne pravice, med drugim tudi pravico do politične participacije. Ta je trenutno urejena na lokalni in državni ravni, vendar se načina zastopanja precej razlikujeta.
Na lokalni ravni imajo Romi v 20 občinah, kjer živijo avtohtono, pravico do predstavnika v občinskem svetu. Tako imenovanega romskega svetnika izvolijo na lokalnih volitvah, pri čemer imajo pravico voliti in kandidirati pripadniki romske skupnosti, ki izpolnjujejo zakonske pogoje.
Na državni ravni interese romske skupnosti zastopa Svet romske skupnosti Republike Slovenije. Gre za krovno organizacijo, ki je bila ustanovljena na podlagi Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji, sprejetega leta 2007.
Zakon o lokalni samoupravi določa naslednjih dvajset občin: Občina Beltinci, Občina Cankova, Občina Črenšovci, Občina Črnomelj, Občina Dobrovnik, Občina Grosuplje, Občina Kočevje, Mestna občina Krško, Občina Kuzma, Občina Lendava, Občina Metlika, Mestna občina Murska Sobota, Mestna občina Novo mesto, Občina Puconci, Občina Rogašovci, Občina Semič, Občina Šentjernej, Občina Tišina, Občina Trebnje in Občina Turnišče.
Dodatno pa določa Zakon o financiranju občin še naslednjih pet: Občina Brežice, Občina Ivančna Gorica, Občina Ribnica, Občina Sevnica in Občina Škocjan
Po veljavni zakonodaji svet sestavlja 21 članov. Od tega je 14 predstavnikov Zveze Romov Slovenije, preostalih sedem pa predstavljajo romske skupnosti v svetih samoupravnih lokalnih skupnosti. Teh sedem predstavnikov med seboj izvolijo romski svetniki oziroma predstavniki romskih skupnosti v občinskih svetih.
Člani sveta nato izmed sebe izvolijo predsednika, ki svet predstavlja in zastopa. Njegov mandat traja dve leti.
Prav takšna ureditev je v središču kritik pobude Vstani Romski Otrok. Njeni predstavniki menijo, da obstoječi sistem ne omogoča dovolj neposrednega odločanja vseh pripadnikov romske skupnosti o tem, kdo jih zastopa na državni ravni.
Kaj zahtevajo pri pobudi Vstani Romski Otrok?
Njihov predlog temelji na uvedbi neposrednih volitev predstavnika romske skupnosti. Po njihovem mnenju bi moral imeti ta oseba jasen demokratični mandat, pridobljen neposredno od Romov, ne pa zgolj na podlagi članstva ali položaja v posamezni organizaciji.
Zahteve so razdelili v štiri ključne točke:
- Neposredne volitve: predstavnika bi morali izvoliti pripadniki romske skupnosti.
- Štiriletni mandat: volitve bi potekale vsaka štiri leta.
- Samostojen mandat: mandat bi pripadal izvoljenemu posamezniku, ne posamezni organizaciji ali zvezi.
- Pravica do izbire: romska skupnost bi sama odločala, kdo jo zastopa in govori v njenem imenu.
»Dovolj je odločanja brez Romov o Romih!« so še zapisali v pozivu.
Država že pripravlja spremembe Zakona o romski skupnosti
Vprašanje zastopanja romske skupnosti prihaja v času, ko država že pripravlja spremembe zakonodaje, ki ureja njen položaj in posebne pravice.
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o romski skupnosti je bil na portalu eDemokracija objavljen marca 2025. Med drugim je usmerjen v izboljšanje obstoječega zakonskega okvira, urejanje romskih naselij in vključevanje romske skupnosti.
O spremembah so predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti in predstavniki romske skupnosti razpravljali tudi januarja 2026. Na srečanju so obravnavali vsebinska izhodišča predloga in poudarili pomen sodelovanja pri pripravi zakonodajnih rešitev.
Vprašanje neposrednih volitev predstavnika romske skupnosti je zato mogoče umestiti v širšo razpravo o tem, kako zagotoviti učinkovito, vključujoče in legitimno zastopanje Romov v Sloveniji.
Kdo ima pravico govoriti v imenu romske skupnosti?
Osrednje vprašanje, ki ga odpira pobuda, je, kako zagotoviti, da bo državno zastopanje odražalo različne interese in poglede znotraj romske skupnosti.
Svet romske skupnosti ima po veljavni zakonodaji uradno vlogo zastopanja interesov Romov v odnosu do državnih organov. Med njegove naloge sodijo obravnavanje vprašanj, povezanih s položajem in pravicami Romov, podajanje predlogov in pobud ter spodbujanje ohranjanja romskega jezika in kulture.
Pobuda Vstani Romski Otrok pa opozarja, da bi morala biti legitimnost takšnega zastopanja zagotovljena z neposredno demokratično izbiro. Njihovo sporočilo je jasno: »Romi nismo skupnost brez glasu. Imamo pravico do izbire, demokracije, odgovornosti in enakopravnega zastopanja.«
Urednik portala Student.si