V državnem zboru je znova pristal predlog, ki bi omogočil prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v šolskih prostorih v času, ko tam pouk ne poteka. Predlagatelji spremembe opozarjajo na težave manjših krajev pri organizaciji prireditev, zdravstvena stroka pa svari pred dodatno normalizacijo alkohola v prostoru, ki ima pomembno vzgojno vlogo.
Alkohol v šolah, a le ko ni pouka?
Poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice so v državni zbor vložili predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola. Z njim bi omogočili prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v prostorih in na zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, vendar le v času, ko tam ne poteka pouk.
Pod predlog je kot prva podpisana vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Po veljavni zakonodaji je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v šolskih prostorih prepovedana. Predlagatelji pa želijo določiti izjemo, po kateri prepoved ne bi veljala v času, ko se v teh prostorih ne izvaja dejavnost vzgoje in izobraževanja.
V nekaterih krajih je šola edini dovolj velik javni prostor
Predlagatelji spremembe poudarjajo predvsem težave manjših krajev in občin. Kot so zapisali, se je nanje obrnilo več predstavnikov društev in lokalnih skupnosti, ki težko najdejo primeren prostor za organizacijo javnih prireditev.
V nekaterih krajevnih skupnostih je namreč edini dovolj velik javni prostor telovadnica ali avla osnovne šole. V takšnih prostorih potekajo koncerti, gasilske prireditve, kulturni dogodki in druga druženja, pri katerih pa po veljavnem zakonu alkoholnih pijač ni dovoljeno prodajati ali ponujati.
S predlogom bi spremenili tudi nadzor. Zdravstveni inšpektorat bi nadzor nad prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkohola v šolskih prostorih opravljal le v času, ko tam poteka vzgojno-izobraževalna dejavnost.
Predlagatelji ob tem navajajo, da inšpektorat ob ugotovljenih kršitvah v večini primerov zgolj opozarja in opominja, ne pa tudi kaznuje. Spremembe zakona predlagajo po skrajšanem postopku, saj naj bi šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve. Podobno rešitev so poslanci SDS sicer že dvakrat predlagali v prejšnjem mandatu, vendar takrat s predlogom niso uspeli.
Zdravstvena stroka: Alkohol v šolo ne sodi niti po zadnjem zvoncu
Na predlog so se že odzvali v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni, kjer izražajo zaskrbljenost. Menijo, da bi sprememba prispevala k večji normalizaciji alkohola, zato po njihovem mnenju alkohol v šolo ne sodi niti po koncu pouka.
Kot so poudarili, se lahko predlog na prvi pogled zdi pragmatičen, saj predlagatelji izpostavljajo potrebe lokalnih društev in organizatorjev prireditev. Toda šolski prostori so za različne dogodke odprti že danes.
»Na prvi pogled se lahko predlog zdi pragmatičen, saj predlagatelji poudarjajo predvsem potrebe lokalnih društev in organizatorjev prireditev, ki pogosto uporabljajo šolske telovadnice ali druge šolske prostore. Toda šolski prostori so za različne dogodke lahko odprti že danes. Pravo vprašanje zato ni, ali naj se v šolskih prostorih odvijajo kulturne, športne, gasilske ali druge lokalne prireditve, temveč zakaj bi morala biti prodaja alkohola njihov nujni sestavni del,« so zapisali.
Opozarjajo, da država s takšno spremembo pošilja protislovno sporočilo o alkoholu in preventivi.
»Preventiva ni samo to, da otroku preprečimo nakup alkohola. Preventiva pomeni tudi ustvarjanje okolja, v katerem alkohol ni predstavljen kot samoumeven del vsakega druženja. Šola ima vzgojno vlogo tudi takrat, ko ni pouka,« je poudaril direktor Inštituta Utrip Matej Košir.
Leta 2024 zaradi alkohola umrlo 842 ljudi
V združenju opozarjajo, da je raba alkohola v Sloveniji resen javnozdravstveni problem. Leta 2024 je zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov umrlo 842 ljudi.
Med najučinkovitejšimi ukrepi alkoholne politike so po njihovih navedbah omejevanje fizične dostopnosti alkohola in števila prodajnih mest, cenovni ukrepi ter omejevanje trženja alkohola. Predlagana sprememba pa naj bi po njihovem mnenju šla v nasprotno smer, saj bi ustvarila dodatne izjeme in nove lokacije, kjer bi bila prodaja alkohola dovoljena.
Kritični so tudi do argumenta predlagateljev, da se alkohol na nekaterih takšnih prireditvah že zdaj prodaja kljub veljavni prepovedi. Kršenje zakona oziroma pomanjkljiv nadzor po njihovem mnenju ne moreta biti razlog za njegovo rahljanje.
Ob tem so opozorili tudi na simboliko dneva, ko je bil predlog vložen v zakonodajni postopek, mednarodnega dneva ozaveščanja o spektru fetalnih alkoholnih motenj.
»Skoraj groteskno je, da na dan, ko zdravstvena stroka opozarja, kako globoko je alkohol zasidran v naši kulturi in kakšne posledice ima lahko že pred rojstvom otroka, v zakonodajni postopek vlagajo predlog za dodatno normalizacijo prodaje alkohola,« je dejal predsednik združenja Franc Zalar.
V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni sicer podpirajo uporabo šolskih prostorov za kulturne, športne, dobrodelne in druge dogodke lokalnih skupnosti. Šole so namreč v številnih manjših krajih pomembna središča družbenega življenja.
A kot poudarjajo, povezovanje lokalne skupnosti ne bi smelo biti odvisno od prodaje alkohola. Poslanke in poslance zato pozivajo, naj pred odločanjem pretehtajo tudi dolgoročne javnozdravstvene posledice predlaganih sprememb.
Urednik portala Student.si