V Sloveniji letno zavržemo kar 68 kg hrane na prebivalca in ta številka vsako leto narašča.
Neporabljena hrana tudi v slovenskih šolah
»Ko govorimo o šolski prehrani, je zelo pomembno, da govorimo o spoštljivem odnosu do hrane in do vseh tistih, ki vsakodnevno skrbijo za pot hrane od njive do vilic. Kmetov, predelovalcev, pekov, kuharjev,« je poslance ob obravnavi Zakona o šolski prehrani ter Zakona o osnovni šoli nagovorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.
V slovenskih šolah in vrtcih se soočajo s precejšnjimi količinami neporabljene hrane. Cilji Evropske unije je, da se količina odpadne hrane do leta 2030 razpolovi. V poslanski skupini NSi pravijo, da je zato treba ob predlaganem spreminjanju sistema šolske prehrane dobro premisliti, kako poskrbeti za takšno organizacijo, da se količina zavržene hrane zmanjša, ne pa še poveča. Letno v Sloveniji zavržemo namreč kar 68 kg hrane na prebivalca in ta številka vsako leto narašča. Za primerjavo, v Italiji zavržejo 31 kg na prebivalca letno.
foto: NSi
Sprejem zakonov bo povzročil znatne finančne posledice
Poslanka Čadonič Špelič opozarja: »Za predlagano spremembo zakonov so finančne posledice za državni proračun ocenjene na 77 milijonov evrov. Občine opozarjajo, da bo morebiten sprejem zakonov povzročil znatne finančne posledice tudi zaradi potrebnih investicij v infrastrukturo šolskih kuhinj in jedilnic. Kot so zapisali, trenutna infrastruktura večine šol ne omogoča pogojev niti za pripravo niti za postrežbo kosil«. Po mnenju poslanske skupine NSi bo potrebno predloge zakonov popraviti in dodelati.
Novinar
