Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je v Bruslju srečala s predstavniki podjetja Apple. Izrazila je nezadovoljstvo ob dejstvu, da Applove naprave še ne podpirajo slovenskega jezika. Kot je zapisala na Twitterju, to »ni sprejemljivo«.
Slovenščina je v digitalnem okolju neopazna
V Sloveniji se že več let vrstijo opozorila o uporabi – ali bolje neuporabi – slovenskega jezika pri nekaterih ponudnikih pretočnih storitev, operacijskih sistemih pametnih telefonov in avtomobilov, ki so na voljo pri nas.
To je tudi eden od razlogov, da so lani na ministrstvu za kulturo imenovali medresorsko delovno skupino, ki pripravlja novelo zakona o javni rabi slovenščine. Zaradi zastarele zakonodaje nekateri izdelki in storitve niso dostopne v slovenskem jeziku.
O tej tematiki so razpravljali člani odbora državnega zbora za kulturo na februarski seji. S problematiko je podjetja Apple, Disney, Netflix in Amazon že takrat seznanila evropska poslanka Irena Joveva.
Po njenih besedah je to pomembno, ker so nekateri prikrajšani za uporabo storitev, ker ne govorijo tujih jezikov (določeni starostniki, mladi in ranljive skupine). Poleg tega bi lahko podprli domače prevajalce, medtem ko zapostavljanje slovenščine prispeva k degradaciji knjižnega jezika.
Ne več želja, a zahteva
Ministrstvo torej po skoraj 20 letih prenavlja zakonodajo za varovanje slovenskega jezika, ki bo po novem zajemalo tudi določila za digitalne storitve in tehnologije. Nov zakon bo tako vplival tudi na delovanje tehnoloških podjetij, kot je Apple, je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Doslej smo si v Sloveniji prizadevali, da bi tuja podjetja vključila slovenščino v svoje sisteme, zdaj pa, kot je zapisala ministrica: »To ni več samo želja, ampak zahteva«.
Trenutni zakon o javni rabi slovenščine se sicer dotakne digitalnih komunikacij, a le v 20. členu: »V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.« Zakon glede tega področja nekateri strokovnjaki ocenjujejo za zastarelega in pomanjkljivega.
Bo nov zakon kaj spremenil?
Sicer zakonodaja po navadi ni razlog, zaradi katerega podjetja omogočijo rabo v določenem jeziku, je na februarski seji odbora državnega zbora za kulturo dejal svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo Lenart J. Kučić.
Nekatere države so že uveljavile prevod v lokalni jezik. Sistem iOS je trenutno na voljo le v 41 jezikih, v to število je že vštetih tudi več različic nekaterih jezikov, kot sta angleščina in francoščina.
Kljub temu je želja po posodobitvi zakonodaje spodbudna in lahko predstavlja podlago za zahteve. Kot je inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije Sonja Trančar poudarila februarja na seji, bi nova zakonodaja morala omogočati pravno podlago za ukrepanje.
Novinar
