Kaj lahko vržem v peč in kaj ne?

chimney

Ogrevanje naših domov na les naj bi bilo ogljično nevtralno, kar se sliši precej dobro, kajne? To v splošnem pomeni ravnotežje med človeškimi izpusti CO2 v ozračje in zajemanjem tega ogljika iz ozračja v sisteme, ki več CO2 zajamejo, kot izpustijo. Slovenija je res gozdnata dežela, a kaj ko je sosed spet zakuril plastiko in zasmradil celo sosesko.

Nič ne izgine magično

Kar dve tretjini škodljivih delcev v zrak prispevajo naša individualna kurišča, zadnjo tretjino pa predvsem izpusti v prometu. Prekoračitve koncentracije delcev PM 10 so najpogostejše ravno v dolinah in kotlinah v notranjosti naše države, tam pa je največja tudi gostota prebivalstva.

Vedeti moraš, da vse, kar vržeš v peč, ne izgine magično, ampak se pretvori in odloži nekje drugje. Morda je takrat še bolj nevarno kot pred sežigom. Strokovnjaki namreč ocenjujejo, da so plini, dim in saje, ki uhajajo ob kurjenju neprimernih snovi, strupeni za okolje in človeka. Povzročijo lahko nastanek krvnih strdkov, možgansko ali srčno kap, različne bolezni dihal in rakava obolenja.

Kaj lahko in česa ne?

V peč praviloma ne spada nič drugega kot priporočeno gorivo. Če boš tu in tam med kakovostna drva odvrgel kakšen navaden karton, star navaden papir (kot so tvoji kupi zapiskov, seveda brez platnic) in navadne papirnate robčke, v katere si si obrisal nos, ne bo večjih težav.

Nikakor pa v peč ne sodijo: premazan les, odpaden tekstil in usnje ter umetno usnje, kakršna koli plastika (sproščajo se strupene spojine s klorom), tetrapak, stiropor, iverne plošče, barven časopisni papir in reklamni oglasi (zaradi kislin in težkih kovin v barvah in premazih), papir, ki je na eni strani prevlečen s plastiko ali voskom, embalaža pesticidov in drugih kemikalij, motorno olje in druga odpadna maščoba, guma ter vsi drugi gospodinjski odpadki (vložki, tamponi, plenice).

Nasveti za prihranek

V peč ne odlagaj vlažnega oziroma mokrega lesa, saj se tako precej energije porabi samo za izparevanje vode. Drva morajo biti suha in stara najmanj pol leta. Voda se ob izhajanju skozi dimnik poveže še z drugimi nevarnimi snovmi in z njimi tvori žvepleno kislino. Ta prične najedati kotel in dimnik, ko izstopi iz dimnika pa je nevarna tudi za okolje in ljudi. Najbolje je, da ogenj zanetiš tako kot včasih – s papirjem in suhimi trskami ali pa z narezanim šibjem od trte ali koruznih storžev.

*Nasvet: predaj sveže znanje še svojim staršem in starim staršem. #naštudentihsvetstoji

Pia Prelec Poljanšek
+ objave

Novinar

LEAVE A REPLY

Please enter your name here
Please enter your comment!

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.