Klimatske spremembe danes niso več abstrakten pojem, ki ogroža prihodnje generacije. Posledice so zelo opazne že pri računu iz trgovine. Čeprav so danes bogate države še varne pred lakoto, nihče ni imun na spremembe v okolju. Tudi ti si morda opazil, da so letos cene nekaterih priljubljenih živil poskočile v nebo ali pa jih je bilo celo težje najti. Za vsem tem se skrivajo klimatske spremembe.
Čokolada
Žal klimatska kriza močno vpliva na pridelavo kakava, ki uspeva predvsem na Slonokoščeni obali in v Gani. Zaradi vse hujših suš so tam številna področja postala neprimerna za njegovo pridelavo. Leta 2024 so svetovne delnice kakava padle na najnižjo vrednost tega desetletja. Nekateri izdelki iz čokolade so se zato v začetku letošnjega leta podražili za kar 30 odstotkov. Situacija je pripeljala tudi do nekaterih inovacij v čokoladni industriji, ki se trudijo ustvariti alternativo, ki ne vsebuje kakava.
Soja
Ne glede na to, ali si vegan, ki obožuje tofu, ali strasten mesojedec: tvoja prehrana temelji na soji. Poleg rastlinskih alternativ se soja namreč uporablja tudi za krmo živali in pridelavo rastlinskega olja. Združene države Amerike, Brazilija in Argentina pridelajo približno 80 odstotkov vse soje. Ravno pridelava soje je eden glavnih krivcev za deforestacijo v Južni Ameriki. Žal se bodo pridelki v naslednjih desetletjih vztrajno nižali.
Kava
Prav tako kot soja, tudi kava uspeva v toplem vlažnem podnebju. Najbolje uspeva v tropih, pri čemer je največ proizvede Brazilija. Tam zraste kar 28 odstotkov robuste in 41 odstotkov okusnejše sorte, arabike. A zaradi klimatskih sprememb so v Braziliji zabeležili močan upad pridelka. Glede na ocene raziskave iz leta 2023 se bo do leta 2050 površina, primerna za pridelavo arabike, prepolovila. Že zgolj v letu 2024 so cene arabike narasle za 80 odstotkov. Sušne razmere v Braziliji so prizadele skoraj 60 odstotkov države, zaradi česar bo letošnja proizvodnja verjetno nižja za 4,4 odstotka. Višje temperature nekaterim kmetom v Italiji dajejo upanje, da bodo kavo začeli pridelovati kar na Apeninskem polotoku. A četudi bi Italija povsem opustila pridelavo paradižnika v prid kavi, to nikakor ne bi nadomestilo 2,16 milijonov hektarov kavnih površin v Braziliji.
Avokado
Avokado potrebuje ravno pravšnje temperature: ne premrzlo in ne prevroče. Mehika, ki je pomembna pridelovalka avokada, je trenutno ujeta v zahtevno situacijo. Klimatske spremembe negativno vplivajo na pridelavo avokada, kmetje pa so kljub temu pod pritiskom, da pridelajo še več in s tem ustrežejo naraščajočim globalnim potrebam. Cena avokada je zgolj med leti 2023 in 2025 narasla za 17 odstotkov. Žal so za potrebe večje proizvodnje predvsem v Amazoniji posekali veliko gozdov in s tem dodatno pospešili klimatske spremembe. Proizvodnjo ogrožajo tudi nenavadne vremenske razmere in pomanjkanje vode. Za proizvodnjo avokada so namreč potrebne ogromne količine vode …
Riž
Riž predstavlja osnovno živilo za skoraj polovico svetovne populacije. Klimatske spremembe na njegovo proizvodnjo vplivajo na več načinov: ponekod so pogostejše poplave, drugje se spopadajo s sušo, poleg tega pridelek znižujejo višje temperature. Višje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju poleg tega znižujejo vsebnost nekaterih hranil v rižu, kot sta železo in cink. To je posebej problematično, ker milijarde ljudi po svetu riž uporablja kot edini primarni vir hrane.
Pšenica
Segrevanje ozračja na pridelavo pšenice vpliva različno v različnih regijah. V višjih geografskih širinah so toplejše temperature prinesle daljše rastne sezone. Po drugi strani sta toplotni stres in suša zmanjšala pridelek v toplejših regijah. Čeprav se celotna svetovna proizvodnja pšenice lahko celo poveča, klimatska nestabilnost pomeni bolj nepridvidljiv pridelek in s tem povezane cene. Dodatno skrb povzroča naraščajoča koncentracija ogljikovega dioksida, ki sicer potencialno lahko pospeši rast, a obenem zmanjša vsebnost beljakovin v pšenici in s tem vpliva na hranilno vrednost številnih izdelkov, od kruha do testenin.
Jajca
Proizvodnjo jajc primarno diktirajo izbruhi bolezni in ne klimatske razmere. Kljub temu kaže, da tudi te lahko posredno vplivajo in okrepijo ostale dejavnike. Letošnja epidemija ptičje gripe, ki je pomorila preko 160 milijonov ptic, je bila morda okrepljena zaradi spremenjenih migracijskih vzorcev ptic in stresa perutnine, kar naj bi bilo povezano s klimatskimi faktorji. Hitro naraščanje cen je pospešilo tudi razvoj alternativ, na osnovi rastlinskih tekočin ali fermentiranih jajčnih proteinov.
Novinar
