Ob vsakdanjih navadah niti pomisliš ne, kakšen je njihov vpliv na okolje. Zdijo se majhne in nepomembne, a ker so del tvojega vsakdana, se njihov vpliv nabere in ni tako nedolžen. Navade tvorijo tvoj življenjski slog, ki na srečo z nekaj manjšimi spremembami lahko postane dosti bolj okolju prijazen. In ne, ne gre le za zapiranje pipe med umivanjem zob in ugašanje luči, ko zapustiš prostor. Preberi si, katere vsakdanje navade še močneje prispevajo k onesnaževanju okolja.
Zlivanje kuhinjskega olja v odtok
Po cvrtju ostanek olja preprosti zliješ v lijak. Olje je »naravno«, tekoče, celo primerno za uživanje – kje je torej problem? Ko se olje ohladi, se maščoba prilepi na stene cevi in s časom lahko celo zamaši cevi v kanalizacijskem sistemu. To povzroči prelivanje kanalizacije, s čimer se kemikalije in odplake znajdejo v naravnih vodotokih.
Če imaš doma greznico, je problem še večji, saj maščobe spremenijo njeno kemijsko sestavo in preprečijo delovanje koristnih bakterij, ki razgrajujejo odpadke. Namesto tega zbiraj rabljeno olje v zaprti posodi in ga odnesi v lokalni center za recikliranje oziroma na zbirališče nevarnih odpadkov. S to majhno spremembo boš zaščitil svoje cevi in pomagal pri ohranjanju čiste vode v okolici.
Metanje starih zdravil v stranišče
Kdorkoli misli, da neuporabljena zdravila sodijo v stranišče, ravna zelo neobzirno do vodnih ekosistemov. Poleg tega, da škodujejo vodnim ekosistemom, onesnažijo tudi vire pitne vode za ljudi. Če so ti ostala zdravila s pretečenim rokom uporabe, jih odnesi v zbirni center. Neuporabljena zdravila lahko vrneš tudi v lekarne in specializirane trgovine. Od tam zdravila posredujejo odstranjevalcem odpadnih zdravil v uničenje oziroma termični sežig.
Odlaganje ostankov hrane v mešane smeti
Ko ostanke hrane vržeš v smeti, ne zavržeš le hrane (kar v vsakem primeru ne velja za lepo navado), ampak prispevaš še k velikemu okoljskemu problemu. Ko hrana na odlagališču razpada brez dostopa do kisika, sprošča metan. Ta plin ima več kot 28-krat močnejši toplogredni učinek od ogljikovega dioksida.
V prvi vrsti pazi, da bo ostankov hrane čim manj: skuhaj primerno velike porcije, živila primerno shranjuj in najprej pojej tisto, čemur bo kmalu potekel rok uporabe. Poleg tega doma začni s kompostiranjem. S tem boš dele sadja in zelenjave, ki niso namenjeni uživanju, spremenil v koristen kompost, obenem pa ne bodo povzročali težav na smetiščih. In seveda, kar sodi v rjavi zabojnik, naj ne konča v zelenem!
Obilna uporaba pralnega detergenta in mehčalcev
Čeprav ti je morda všeč vonj sveže opranega perila, so številni detergenti in mehčalci nočna mora za okolje. Dišeči tekoči detergenti in mehčalni listi za sušilni stroj pogosto vsebujejo kemikalije, ki sproščajo hlapne organske spojine. S tem onesnažujejo zrak v tvojem domu in škodujejo vodnim organizmom, ko se izperejo v kanalizacijo.
Ob pretirani uporabi detergenta v vodne vire odteka še več kemikalij, kar ruši občutljivo ravnovesje v ekosistemih. Uporabljaj le priporočeno količino okolju prijaznega detergenta in se izogibaj mehčalcem. Lahko jih nadomestiš tudi z naravnimi alternativami, na primer z majhno količino kisa. Oblačila bodo še vedno čista, okolje in denarnica pa ti bosta hvaležna.
Uporaba vlažilnih robčkov za enkratno uporabo
Uporaba vlažilnih robčkov za enkratno uporabo ni okolju prijazna. Še slabše je, če jih odvržeš v stranišče. Večina vlažilnih robčkov vsebuje plastična vlakna, ki se ne razgradijo, zato mašijo kanalizacijo in prispevajo k onesnaževanju oceanov ter drugih vodnih ekosistemov z mikroplastiko. Za vsakodnevno čiščenje raje uporabljaj pralne krpe ali pa izberi robčke iz biorazgradljivih materialov, ki so prijaznejši do okolja.
Elektronske naprave, priklopljene v vtičnico
Si vedel, da številne naprave porabljajo elektriko tudi, ko so ugasnjene? Gre za tako imenovane fantomske porabnike, ki lahko predstavljajo do 10 odstotkov celotne porabe energije v gospodinjstvu. Njihov prispevek se pozna na računu za elektriko in ogljičnem odtisu. Izklopi naprave, ko jih ne uporabljaš, ali pa si omisli pametni razdelilec, ki samodejno prekine napajanje naprav v mirovanju. Z nekaj majhnimi prilagoditvami po hiši lahko zmanjšaš porabo energije, emisije in stroške, ne da bi to vplivalo na vsakdanje udobje.
Uporaba kozmetičnih izdelkov z mikrodelci
Piling za telo ali obraz je lahko prijetna razvada. Pa veš, kako deluje? Številni izdelki vsebujejo mikrodelce: drobne plastične delce, manjše od zrna peska in tanjše od človeškega lasu. Ti se med izpiranjem sperejo v odtok, preidejo skozi čistilne naprave in onesnažujejo reke ter oceane.
Škodujejo morskemu življenju in na koncu končajo tudi v prehranski verigi. V enem samem mililitru pilinga za obraz lahko najdemo do 19.000 delcev mikroplastike, ki nase vežejo in prenašajo škodljive snovi iz okolja. Pri nakupu kozmetike bodi zato pozoren, da ta ne vsebuje mikrodelcev oziroma mikroplastike. Eksperimentiraš lahko tudi z naravnimi pilingi, kot sta sladkor ali ovseni kosmiči.
Novinar
