V predalu skoraj vsakega gospodinjstva se skriva vsaj en, pogosto pa dva ali trije stari telefoni: modeli, ki jih nihče več ne uporablja, a jih tudi nihče ni prodal, podaril ali oddal za recikliranje. Preprosto ležijo tam, mesece ali leta, brez konkretnega razloga, zakaj so tam pristali. Prav ta navidezna nepomembnost je problem: majhna navada, pomnožena z milijoni gospodinjstev, postane velika okoljska in ekonomska težava.
Koliko teh telefonov dejansko imamo
Raziskave v več evropskih državah kažejo, da ima povprečno gospodinjstvo doma po več neuporabljenih mobilnikov, pogosto dva ali tri. Natančnih podatkov za Slovenijo ni, a ocene organizacij, ki se ukvarjajo z e-odpadki, kažejo podobno sliko. Če to pomnožimo s številom gospodinjstev, gre za sto tisoče, verjetno za milijone naprav, ki mirno čakajo, ne da bi bila njihova vrednost, finančna ali materialna, kdaj realizirana.
Po poročilu Global E-waste Monitor, ki ga pripravlja Združeni narodi, je svet leta 2022 ustvaril približno 62 milijonov ton elektronskih odpadkov, od tega je bila odgovorno zbrana in reciklirana le slaba četrtina. Predal s starimi telefoni je majhen del te slike, a prav tak vzorec, kot ga vidimo po vsem svetu.
Zakaj jih ne prodamo ali oddamo
Razlogov je več, redko pa gre za enega samega:
- Skrb za osebne podatke. Čeprav je ponastavitev telefona na tovarniške nastavitve razmeroma preprosta, marsikdo ne zaupa, da bo to dovolj, da bodo fotografije, sporočila in dostopi do aplikacij resnično izbrisani. Pravi nasvet je, da pred ponastavitvijo odjaviš račun (Apple ID ali Google), saj tako izklopiš tudi zaščito pred kraditvijo, nato šele ponastaviš napravo. Sodobni telefoni so običajno šifrirani, kar po ponastavitvi izbrisane podatke dela praktično nedostopne.
- »Za vsak primer«. Telefon, ki ga zamenjaš z novim, pogosto konča v predalu kot rezervna naprava. Ta funkcija se redko izkoristi, a telefon ostane tam, ker ga pozabimo, dokler ga ne najdemo ob generalnem čiščenju.
- Čustvena navezanost. Stari telefon je pogosto povezan s spomini, obdobjem življenja, včasih tudi s fotografijami, ki jih nismo prenesli drugam. Oddati ga se zdi kot zavreči delček lastne zgodovine, kar je razumljivo, čeprav ni nujno racionalno.
- Občutek, da je brez vrednosti. Mnogi mislijo, da star telefon ni več vreden ničesar, in ga zato ne bi vznemirjali s prodajo. Pogosto pa je še vedno zanimiv za nekoga, ki išče cenejšo napravo, ali vsaj za odkup rezervnih delov.
Zakaj je to problematično za okolje?
Telefoni vsebujejo majhne količine dragocenih in redkih kovin: zlata, srebra, paladija, bakra, kobalta. Ena naprava vsebuje zelo malo, a pri milijonih naprav so to pomembne količine, ki jih je mogoče reciklirati. Ko telefoni obtičijo v predalih, mora industrija te surovine pridobivati na novo z rudarjenjem, ki ima svoj okoljski in pogosto družbeni odtis. Rudarjenje kobalta je na primer povezano s spornimi delovnimi pogoji v nekaterih državah.
Poleg tega telefoni v predalih ne prispevajo h krožnemu gospodarstvu, kjer bi materiali iz starih naprav neposredno vstopali nazaj v proizvodnjo novih. Večina okoljskega odtisa telefona nastane že pri izdelavi, zato je vsaka dodatna uporaba ali ponovna uporaba naprave bolj trajnostna kot nakup nove.
Obstaja tudi varnostni vidik: litij-ionske baterije v dolgo pozabljenih napravah lahko postanejo nestabilne in se napihnejo. Telefon z napihnjeno baterijo ne sodi več v predal, ampak čim prej na ustrezno zbirno mesto.
Kaj lahko narediš s starim telefonom
Če še deluje:
- Prodaj ga prek platform za rabljeno elektroniko ali oglasnikov.
- Podari ga nekomu v družini ali organizaciji, ki zbira naprave za tiste v stiski.
- Zamenjaj ga pri trgovcu ali operaterju v okviru programov odkupa (trade-in) ob nakupu novega.
- Uporabi ga drugače: kot varnostno kamero, glasbeni predvajalnik v avtu, daljinec za pametni dom ali otroški telefon brez SIM-kartice.
Če ne deluje ali je preveč zastarel:
- Odnesi ga na zbirni center komunalnega podjetja ali na zbiralno mesto za e-odpadke. Tudi trgovci z elektroniko so po predpisih dolžni prevzeti stare naprave, običajno ob nakupu podobne, pogosto pa tudi brez nakupa. Pred obiskom preveri pogoje pri posamezni trgovini.
- Pred oddajo odstrani SIM-kartico in spominsko kartico ter odjavi račune.
Foto: Rani Nurlaela Desandi iz iStock
Kaj bi lahko bil prvi korak
Če ob branju veš, da imaš doma vsaj en tak telefon, ga poišči in se odloči, kaj boš z njim naredil. Ni treba takoj, a naj bo to konkretna namera z datumom, ne še ena stvar, ki »bo počakala«, dokler se ne pridruži naslednjemu telefonu v istem predalu. Najprej ga nahraniš, nato izbrišeš podatke, nazadnje pa se odločiš med prodajo, podaritvijo in recikliranjem. Cel postopek vzame manj kot eno uro, učinek pa je večji, kot se zdi.