Sponzorirano

Astronomi svetujejo: iščimo življenje v binarnih zvezdnih sistemih

star, sun, white dwarf
Foto: WikiImages iz Pixabay
Sponzorirano

Skupina znanstvenikov je s teleskopom ALMA v Čilu opazila mlad binarni zvezdni sistem oddaljen okoli 1000 svetlobnih let, ki ima potencial za življenje. Odkar vemo, da binarni sistemi niso nikakršna redkost temveč predstavljajo skoraj polovico zvezd v rangu našega Sonca, so nekateri astronomi prepričani, da je njihovo raziskovanje prioriteta.

Binarni zvezdni sistemi

Binarni zvezdni sistem, kot pove ime, sestavljata dve zvezdi, ki krožita druga okoli druge. Mimogrede, poznamo sisteme z do osmimi zvezdami, kot se predvideva za sistem Gamma Cassiopeiaes. Binarni sistemi so znanstvenikom izredno zanimivi, saj so orbite teles okoli njih izkrivljene, nastanek takšnih teles pa je tudi posebna zgodba. Poleg tega lahko fizik glede na pot zvezd v binarnem sistemu določi njihovo maso, sestavo, velikost in gostoto.

Ena od možnosti kroženja zvezd v binarnem zvezdnem sistemu. Foto: Zhatt on wikipedia

Novi sistem na naši zvezdni karti

Novonašli sistem se imenuje NGC 1333-IRAS2A in je še zelo mlad. Tako mlad, da se planeti še niso formirali in okoli zvezd lahko vidimo le oblak prahu in plina. K sreči današnja tehnologija omogoča simulacije, ki astronomom pokažejo (relativno natančno in pravilno) preteklost in prihodnost. Še  več, skozi simulacijo lahko znanstveniki opazujejo delovanje fizikalnih procesov v sistemu.

Ugotovili so, da sistem periodično doživlja »supervroče« faze, ki so posledica kroženja zvezd. Na približno vsakih tisoč let zvezdi začneta močneje žareti za kakih 10 ali 100 let, potem pa se vrneta v prvotno stanje. To je posledica neenakomernega premikanja oblaka prahu in plinov, ki se v teh vročih obdobjih zaradi gravitacije močno približa zvezdama. »Padanje oblaka proti zvezdama povzroči močno segrevanje in žarenje, oblak se pretrga in spet sestavi, še vedno pa morda vse to vpliva na poznejše formiranje planetov«, je povedala soavtorica poročila Rajika L. Kuruwita.

Pomen kometov

Poleg tega bodo na nastanek planetov in morebitno življenje vplivali še bližnji kometi. Kometi s seboj nosijo led in nemalokrat organske molekule. V vesoljskem mrazu lahko molekule ujete v led obstanejo več milijard let, vse dokler komet ne trešči v planet. Morda to ne pomeni instantne pojavitve življenja, zagotovo pa bodo organske molekule imele nekakšen vpliv na razvoj planeta, kot pravi Jes Kristian Jørgensen. Tu pridejo v igro še prej omenjena periodična segrevanja celotnega sistema. Ob njih se bo led stopil in sprostil molekule, kar bo olajšalo njihovo pot do bodočih planetov.

Antene observatorija ALMA. Foto: on ALMA observatory

Prihodnost iskanja življenja v vesolju je vzburjajoča

V bližnji prihodnosti se bo iskanju življenja pridružilo mnogo najbolj naprednih observatorijev in teleskopov. ALMA je sposoben uzreti organske molekule (ogljikove spojine) z 9-12 atomi celo na NGC 1333-IRAS2A. Naslednji se bo iskanju vesoljskega življenja pridružil vesoljski teleskop James Webb, za njim pa ELT (European Large Telescope) in SKA (Square Kilometer Array). Slednja naj bi začela delovati do leta 2027. ELT bo največji optični teleskop na Zemlji z lečo premera 39 metrov in bo sposoben opazovati vremenske pogoje eksoplanetov. SKA bo sestavljalo tisoče teleskopov, katerih slike bodo digitalno združene v izjemno natančen posnetek, ki bo zaznal posamezne organske molekule daleč v vesolju.

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version