Verjetno poznate človeka, ki po poletnem večeru na prostem domov pride skoraj brez pika, medtem ko je nekdo drug prekrit s srbečimi izboklinami. Razlike niso nujno naključne in tudi preprosta razlaga, da imajo nekoga »komarji samo radi«, nima znanstvene podlage. Nova raziskava kaže, da lahko pomemben del odgovora najdemo na površini kože. Kombinacija kemičnih snovi, ki jih oddaja naše telo, in mikroorganizmov, ki živijo na koži, ustvarja individualen telesni vonj, na katerega se različne vrste komarjev odzivajo različno.
Vsaka vrsta komarja ima svoje »najljubše« ljudi
Raziskovalci z Univerze Florida International so v raziskavo vključili 119 prostovoljcev in preverjali, kako njihov vonj privlači tri vrste komarjev: Aedes aegypti, Aedes albopictus in Culex quinquefasciatus. Ne gre za nepomembne žuželke. Vse tri vrste lahko sodelujejo pri prenosu povzročiteljev bolezni, čeprav se bolezni, ki jih lahko prenašajo, in njihov epidemiološki pomen na različnih območjih sveta razlikujejo. Aedes aegypti je med drugim pomemben prenašalec virusov denge, rumene mrzlice, zike in čikungunje, medtem ko je Aedes albopictus, pri nas bolj znan kot tigrasti komar, prav tako pomemben prenašalec nekaterih arbovirusov.
Poskus je pokazal nekaj presenetljivega: vse tri vrste so imele svoje preference. Vsaka je bila izraziteje usmerjena proti drugi skupini prostovoljcev in noben posameznik ni bil izrazito privlačen za vse tri vrste hkrati. Pri Aedes aegypti so raziskovalci zaznali tudi majhno, vendar statistično pomembno večjo privlačnost moških v primerjavi z ženskami, pri preostalih dveh vrstah pa takšne razlike niso ugotovili. Rezultati zato nakazujejo, da vprašanje, zakaj nekoga komarji pogosto pikajo, nima enega samega odgovora. Pomembno je tudi, za katero vrsto komarja gre.
Komar človeka ne išče samo po vonju
»Želimo razumeti, kakšno tveganje imajo posamezni ljudje, da jih komarji pičijo, saj so vsi komarji, ki smo jih proučevali, prenašalci bolezni,« je pojasnil nevrogenetik Matthew DeGennaro z Univerze Florida International. Razumevanje tega procesa je zahtevno, saj komarji človeka ne zaznavajo samo z enim čutilom. Pri iskanju gostitelja združujejo informacije o vonju, izdihanem ogljikovem dioksidu, vidnih dražljajih, toploti in vlagi. Ko se človeku približajo, postajajo pomembni še toplota kože in drugi signali, ki jim pomagajo izbrati mesto pristanka.
Človeška koža pri tem sprošča izjemno kompleksno mešanico hlapnih snovi. Pomemben delež teh vonjav nastane zaradi delovanja mikroorganizmov na koži, ki presnavljajo sestavine znoja in kožnega loja ter pri tem tvorijo različne hlapne organske spojine. Med snovmi, povezanimi z iskanjem človeka, so mlečna kislina, amonijak ter različne kratko- in srednjeverižne karboksilne kisline. Komarji jih zaznavajo z vohalnimi sistemi, nato pa te informacije združujejo z drugimi dražljaji iz okolice. Zato človeškega vonja ne moremo razumeti kot eno samo snov, ki komarja bodisi privlači bodisi odganja.
Kožne bakterije sodelujejo pri ustvarjanju našega vonja
Raziskovalci so prostovoljcem odvzeli tudi vzorce kožnih bakterij in analizirali hlapne kemične spojine v zraku okoli njihovih rok. Nato so iskali skupne značilnosti pri ljudeh, ki so bili za posamezno vrsto komarja najbolj oziroma najmanj privlačni. Pri Aedes aegypti in Culex quinquefasciatus je bila večja privlačnost povezana z odsotnostjo oziroma manjšim deležem nekaterih skupin vonjav, med drugim cikličnih alkoholov in monoterpenov. Pri Aedes albopictus pa so raziskovalci opazili povezavo z nekaterimi ketoni. To je pomembna ugotovitev, saj kaže, da ni nujno odločilna zgolj količina telesnega vonja, temveč predvsem njegova kemična sestava.
V skupinah ljudi, ki so bile privlačnejše za komarje, so raziskovalci zaznali tudi določene kožne bakterije, med njimi predstavnike rodov Corynebacterium, Cutibacterium in Staphylococcus. Vendar iz tega še ne moremo sklepati, da prisotnost posamezne bakterije neposredno povzroči več pikov. Že starejše raziskave so pokazale, da sestava kožne mikrobiote lahko vpliva na privlačnost človeka za komarje. Pri malarijskih komarjih Anopheles gambiae je bila denimo večja zastopanost nekaterih stafilokokov povezana z večjo privlačnostjo posameznika.
Prejšnje raziskave so pokazale še en zanimiv kemični podpis
Nova raziskava dopolnjuje prejšnja opažanja, da se lahko ljudje močno razlikujemo po kemičnih snoveh na površini kože. Posebej zanimive so karboksilne kisline. Raziskave pri Aedes aegypti so pokazale, da so bili posamezniki z višjimi ravnmi nekaterih karboksilnih kislin na koži za te komarje privlačnejši. Razlike med ljudmi so lahko precejšnje: tudi koncentracija mlečne kisline na koži se med posamezniki občutno razlikuje. Maria Elena De Obaldia, ki pri novi raziskavi ni sodelovala, je opozorila, da zaradi izjemne kompleksnosti človeškega vonja z uporabljenimi metodami ni mogoče zajeti prav vseh skupin kemičnih spojin. Povsem mogoče je torej, da obstajajo dodatne snovi, pomembne za privlačnost komarjev, ki jih raziskovalci še niso zaznali.
Bi lahko nekoč spremenili svoj vonj in tako odgnali komarje?
Razumevanje povezave med mikrobiomom in komarji ima precej bolj praktičen cilj kot zgolj pojasniti, zakaj se poleti nekateri praskajo bolj kot drugi. Če bodo raziskovalci natančno ugotovili, katere bakterije ustvarjajo snovi, ki določeno vrsto komarja privlačijo ali odvračajo, bi lahko razvili nove vrste repelentov ali vab za pasti. Ena od možnosti, ki jo raziskovalci proučujejo, je uporaba mikroorganizmov oziroma njihovih presnovnih produktov za spreminjanje kemičnih signalov, ki jih zaznavajo komarji. Sodobni pregledi tega področja poudarjajo, da so hlapne snovi, ki nastajajo zaradi delovanja kožnih mikroorganizmov, zanimiv potencialni vir novih vab in načinov nadzora komarjev.
»Vsi poskušamo ugotoviti, kako preprečiti, da bi ljudje zboleli,« je dejala nevrobiologinja Kaylee Marrero z Univerze Florida International. »Ugotoviti, zakaj komarji pikajo ljudi, je najboljši način, da to dosežemo.« Raziskovalci želijo zato v naslednjih korakih podrobneje proučiti, kako posamezne bakterije na koži ustvarjajo vonjave, zaradi katerih smo za določene vrste komarjev bolj ali manj privlačni. Dolgoročno bi to lahko omogočilo razvoj bolj ciljno usmerjenih repelentov in vab, prilagojenih vrstam komarjev, ki na določenem območju predstavljajo največje tveganje. Za zdaj pa ostaja najpomembnejše sporočilo precej preprosto: če vas komarji pikajo pogosteje kot človeka poleg vas, si tega najverjetneje ne domišljate – eden od razlogov se lahko skriva prav v kemičnem podpisu in mikroorganizmih vaše kože.
Novinar