Od novembra 2022, ko je izšel ChatGPT, se je vprašanje, kako preveriti dejansko znanje študenta, popolnoma spremenilo. Nekoč je bil domač esej zanesljiv pokazatelj, koliko je nekdo razumel snov. Danes je lahko produkt nekaj sekund pogovora s klepetalnim robotom, ki ga je skoraj nemogoče zanesljivo ločiti od dela, ki ga je napisal človek.
Modri zvezki se vračajo
Presenetljiva rešitev, h kateri se vrača vse več ameriških univerz, je precej analogna, pisanje na roko. Po poročanju Inside Higher Ed so univerze, kot so Texas A&M, University of Florida in UC Berkeley, v zadnjih dveh letih zabeležile močno povečano povpraševanje po t. i. modrih zvezkih (blue books), klasičnih zvezkih za pisne izpite, ki so bili pred desetletjem že skoraj pozabljeni.
Logika je preprosta. Le mora študent esej napisati na roko med samo izpitno uro, nima priložnosti kopirati odgovora od ChatGPT ali drugega AI asistenta.
Profesor Christopher Bae z Univerze Havaji, ki poučuje biološko antropologijo, je za Honolulu Civil Beat povedal, da je pri študentih zaznal soglasje o tem, kaj predstavlja goljufanje: ‘Veliko študentov, s katerimi sem se pogovarjal, se strinja, da gre za obliko goljufanja in izogibanja trdemu delu.’ Njegov kolega, profesor Kirch, je dodal ironično opombo — zdaj se mora spopadati z nečitljivo pisavo številnih današnjih študentov, ker so vajeni tipkati, ne pisati na roko.
Ustni izpiti postajajo vse bolj priljubljeni
Poleg pisanja na roko se vse več institucij obrača tudi k ustnim izpitom. Po analizi portala School Education Solutions državi, kot sta Danska, ter univerze, kot sta Cornell in NYU, širijo uporabo ustnega ocenjevanja prav zato, ker je bistveno težje prenesti odgovornost na klepetalnega robota, ko moraš svoje razumevanje razložiti v živo, odgovarjati na dodatna vprašanja in razmišljati na glas pred sogovorcem.
Univerze menjajo celoten pristop k ocenjevanju
Nekatere institucije gredo še korak dlje in ne le menjajo format izpita, ampak preoblikujejo, kaj sploh ocenjujejo. Po poročanju Times Higher Education bo ena od britanskih univerz od septembra 2026 dalje ocenjevanje preusmerila od presoje 0izdelkov’ (končnih dokumentov) k presoji ‘procesa’.
Na primer, študenti gradbeništva bodo lahko uporabili umetno inteligenco za pomoč pri načrtovanju stavbe, nato pa bodo morali vsak izhod AI preveriti z ročnimi izračuni in modeliranjem. Pri študiju angleške književnosti bodo študenti še vedno oddajali eseje, a bodo morali priložiti tudi osnutke ali dnevnike revizij, s katerimi dokažejo, da so besedilo dejansko sami napisali.
Zanimiv je konkreten primer enega profesorja, ki je po uvedbi ustnih dopolnitev k pisnim izpitom zabeležil, da je več kot 45 odstotkov njegovih študentov doseglo najvišjo oceno. V primerjavi s samo 13 odstotki leto prej, ko so bili izpiti v obliki domačih esejev. Sam profesor je ob tem opozoril, da odstotka najvišjih ocen ne gre razumeti kot avtomatski dokaz uspeha reforme.
Koliko študentov dejansko uporablja AI?
Obseg problema, s katerim se univerze soočajo, je ogromen. Po podatkih raziskave iz leta 2026, ki jo povzema School Education Solutions, je 95 odstotkov študentov navedlo, da so umetno inteligenco uporabili vsaj enkrat za šolsko delo, 94 odstotkov pa jih je AI uporabilo konkretno za ocenjevano delo. Kanadska raziskava podjetja KPMG iz oktobra 2024 kaže podobno sliko. Šest od deset kanadskih študentov uporablja generativno umetno inteligenco za šolsko delo. Ob tem pa je zanimivo, da se delež ‘nepredelanega’ oddajanja AI besedila kot lastnega dela.
Po podatkih iz leta 2026 okoli 18 odstotkov ne razlikuje bistveno od deleža študentov, ki so leta 2012 med izpitom pošiljali odgovore prek sporočil (17 odstotkov). To nakazuje, da se ni bistveno spremenil delež nepoštenih študentov, ampak predvsem orodje, ki jim je na voljo.
Ni preprostega odgovora
Kritiki pristopa s pisanjem na roko opozarjajo, da omejeno, časovno vezano pisanje med izpitom lahko prikrajša študente za globlje raziskovalne veščine, predvsem pri kompleksnejših temah, ki bi sicer koristile od časa, revizije in zunanjih virov. Tricia Bertram Gallant, strokovnjakinja za akademsko integriteto, za Inside Higher Ed opozarja na temeljno napetost: ‘Nismo le v poslu omogočanja učenja; smo v poslu potrjevanja učenja. Obstajati morajo varni načini ocenjevanja, s katerimi lahko svetu rečemo, to je oseba, ki ima znanje in sposobnosti, ki jih obljubljamo, da jih ima.’
Kaj to pomeni za tvoj naslednji izpit?
Če opažaš, da se na tvoji fakulteti izpiti vse pogosteje selijo nazaj v predavalnico, na roko ali v ustno obliko, nisi priča naključni nostalgiji profesorjev do starih časov. Gre za neposreden, globalno razširjen odziv na dejstvo, da klasični domači esej v svetu, kjer je AI dostopna vsem v nekaj sekundah, preprosto ne more več zanesljivo dokazati, kaj dejansko znaš.
