Lahko umetna inteligenca reši čakalne vrste za psihologa?

Doctor And Robot Shaking Hands Over Stethoscope
Foto: AndreyPopov iz iStock

V zadnjih leti se vse več govori o krizi duševnega znanja med mladimi in populacijo na sploh. Gre za hudo pandemijo, ki hromi družbo in nas postavlja pred velike izzive. V mnogih državah po svetu se soočajo s pomanjkanjem psihologov in psihoterapevtov, ki bi lahko pomagali pri težavah z depresijo in anksioznostjo. V Sloveniji se soočamo tudi z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami.

Tako zelo veseli odkritje Čikaške univerze (UIC), da lahko tudi glasovni trener, ki temelji na umetni inteligenci pomaga pri zdravljenju depresije in anksioznosti.

Lumen kot pomemben preboj

Študija, ki so jo opravili na UIC, je bila prva študija, ki je zdravljenje depresije in anksioznosti uporabila glasovnega trenerja z imenom Lumen, ki je pomagal bolnikom pri zdravljenju psiholoških motenj. Med raziskavo so raziskovalci ugotovili, da so se pri bolnikih pojavili spremenjeni možganski vzorci in da jim je glasovni trener pomagal pri izboljšanju simptomov.

girl, sad, portrait
Foto: vdnhieu iz Pixabay

Gre za prebojno odkritje, ki lahko pomeni veliko spremembo pri zdravljenju pacientov, še posebej po pandemiji Covid-19. Le ta je za seboj pustila pravo katastrofo, kar se tiče števila pacientov, ki trpijo za duševnimi motnjami. Podaljšale so se čakalne vrste za dostop do specialistov, povečalo se je število samomorov in mladi so vse pogosteje v velikih stiskah. Da bi glasovni trener, ki temelji na UI, lahko nadomestil človeka, je sicer nemogoče, vendar je lahko pri sanaciji škode zelo uporabno orodje.

Lumen, ki deluje kot poseben dodatek v aplikaciji Amazon Alex, sta razvila Ajilore in višji avtor študije dr. Jun Ma in profesorja medicine Beth in George Vitoux na UIC, skupaj s sodelavci na Univerzi Washington v St. Louisu in zvezni državi Pennsylvania. Univerza je uspela razviti Lumen tudi ob podpori 2 milijona dolarjev Nacionalnega inštituta za duševno zdravje.

Virtual assistant and CRM software automation technology. Customer using online service with chat bot to get support. Chat bot conversation concept
Foto: Galeanu Mihai iz iStock

Metodologija študije

Raziskovalci so svojo študijo opravili na 60 posameznikih, na katerih so preizkusili uporabnost aplikacije. Preiskovanci so morali kazati znake blage do zmerne depresije. 40 preiskovancev je nato uporabljalo aplikacijo Lumen, s katero so imeli osem terapevtskih sej za reševanje problemov, ostali 20 pa ni prejelo nobenega zdravljena.

Nato so preučili njihovo aktivnost na možganskih področjih, ki so bila že prej dokazano povezana s terapijo za reševanje problemov. Pri pacientih, ki so uporabljali Lumen, so zaznali nižjo depresijo in anksioznost. Pokazale pa so se tudi izboljšave na področju spretnosti reševanja problemov.

»Gre za spremembo načina, kako ljudje razmišljajo o težavah in kako jih obravnavati, in ne za čustveno preobremenjenost,« je dejal Ma. »To je pragmatična in na bolnika usmerjena vedenjska terapija, ki je dobro uveljavljena, zaradi česar je primerna za izvajanje z uporabo glasovne tehnologije.«

Businessman using chatbot in smartphone intelligence Ai.Chat GPT Chat with AI Artificial Intelligence, developed by OpenAI generate. Futuristic technology, robot in online system.
Foto: champpixs iz iStock

Izboljšave sledijo…

Študija je imela sicer tudi nekaj pomanjkljivosti. Število preiskovancev je bilo seveda premajhno, da bi lahko prišli do konkretnih zaključkov. Zato so se lotili še ene podobne študije z večjim številom udeležencev. Tokrat se trudijo preiskati tudi primerjavo med uporabo Lumna in terapijo, ki jo vodi psiholog. Poudarjajo, da virtualnemu trenerju ni treba delovati bolje kot človeški terapevt, da bi zapolnil obupno potrebo v sistemu duševnega zdravja.

»Način, na katerega bi morali razmišljati o digitalnih storitvah za duševno zdravje, ni, da bi te aplikacije nadomestile ljudi, temveč da bi prepoznali, kakšno vrzel imamo med ponudbo in povpraševanjem. Nato pa bi našli nove, učinkovite in varne načine za zagotavljanje zdravljenja posameznikom, ki sicer nimajo dostopa, da bi zapolnili to vrzel,« je dejal Ma.

counseling, stress, angry
Foto: tiyowprasetyo iz Pixabay

Sodelovanje med človekom in UI lahko prinese velik napredek

Prav ta zaključek pa velja za najpomembnejšega v tej študiji. Dokler lahko o UI razmišljamo kot o mostu, ki bo olajšal delo psihologom, vendar pa jih nikakor ne bo izvzel iz procesa zdravljenja, smo lahko prepričani, da bomo videli pomembne napredke pri zdravljenju depresije in anksioznosti. Da bi rešili težko bitko z duševnimi boleznimi, pa je vsekakor pomembno, da najdemo konsenz med človeškim znanjem in lahkim dostopanjem posameznikov do umetne inteligence, ki je lahko odlično podporno orodje pri zdravljenju.

woman, sad, portrait
Foto: Anemone123 iz Pixabay
VIRScience Daily
Prejšnji članekZnana peterica finalistov za kresnika 2023!
Naslednji članekKajenje je še bolj škodljivo, kot smo mislili

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.