Najdeni dokazi za najstarejši požar na Zemlji

fire, fire fighters, fire department
Foto: 12019 iz Pixabay

Nova raziskava je pokazala zgodnejši razvoj življenja na kopnem in večjo koncentracijo kisika v atmosferi, kot smo predvidevali.

Kaj ostane po požaru in se lahko ohrani milijarde let? Oglje. Znanstveniki so preučili vzorce starodavnega oglja iz Walesa in Poljske ter postavili nov mejnik za najstarejši požar – 10 milijonov let prej, kot smo mislili. To pa ni le zanimiv podatek temveč kazalec, koliko kisika je bilo prisotnega.

Kako izmeriti količino kisika skozi zgodovino

Za ogenj potrebujemo gorivo, iskro in kisik. Brez dvoma so bile pradavninske iskre strele, ki še danes povzročijo prenekateri požar. Gorivo je bilo rastlinsko življe in ogromne gobe oziroma glive, ki so ravno začele prehajati tudi na kopno. Kisik pa je najbolj kontroverzna izmed tem, saj se strokovnjaki ne strinjajo, koliko ga je bilo, kdaj in kako se je njegova koncentracija spreminjala skozi zgodovino.

O količini kisika znanstveniki sklepajo na podlagi premoga v močvirjih, izgrajevanja gora, erozije in kemičnih procesov povezanih z njimi. Vse te metode so v redu, vendar nobena ni tako natančna kot analiza ostankov požarov – oglja.

Analizirali so ožgane rastline in glive

Oglje, ki so ga analizirali, je del fosilnih ostankov ožganih rastlin in gliv imenovanih Prototaxiti, ki so ostali v sedimentnih kamninah, za katere vemo, koliko so stare. Ker vemo, da so se požari začeli skoraj sočasno z rastjo kopenskih rastlin in gliv, je tudi njihov nastanek z novo raziskavo pomaknjen za okoli 10 milijonov let zgodneje, do 430 milijonov let v preteklost.

fosilni ostanek
Ožgan fosilni ostanek. Foto: Ian Glasspoll on Colby College

Silur

Čas, ko so se prve rastline preselile na kopno, je bila geološka doba Silur. V tem obdobju je izumrlo okoli 60 % vodnih organizmov. Razlog za to naj bi bile strupene kovine, ki so se začele sproščati z oceanskega dna zaradi zmanjšane koncentracije kisika. Prva hipoteza je, da se je v nekem trenutku povišala koncetracija dušika, kar je spodbudilo rast rastlin, ki so porabile več kisika. Druga pravi, da je zaradi povišanih temperatur v tej dobi kisik začel zapuščati morje, začenši na dnu.

Nova raziskava je dodala k eni izmed starejših, ki je preučevala žepke z tekočino v halitih, posebni vrsti natrijevega klorida oziroma soli. Pokazala je, da je bila koncentracija kisika v Silurju približno 21 % ali še več. Prejšnji modeli so predvidevali manj kisika v atmosferi in še manj v prejšnjih obdobjih. Oboje bi lahko nova raziskava postavila na glavo.

VIRScience News
Prejšnji članekStranger Things: Je Neflixova uspešnica vse bolj podobna Igri prestolov?
Naslednji članekLetos več vpisa v srednje šole kot lani

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.