Napoleonova vojska na begu iz Rusije: Znanstveniki odkrili sledi smrtonosnih mikrobov

the historical portrait of Napoleon Bonaparte on background of the battlefield
Foto: Denis-Art iz iStock

Napoleonov slavni, a tragični umik iz Rusije leta 1812 je bil ena največjih katastrof v vojaški zgodovini. Dolgo se je vedelo, da so vojake poleg mraza in lakote pestile tudi bolezni – zdaj pa so znanstveniki prvič natančno določili nekatere mikrobe, ki so morda prispevali k množičnemu umiranju.

Mikrobi, ujeti v zobeh

Ekipa genetikov z Inštituta Pasteur v Parizu je iz zob padlih francoskih vojakov izločila starodavni DNK in odkrila sledi dveh bakterij, ki povzročata hude vročinske bolezni. Kot poroča revija Current Biology, so našli Salmonello enterico, povzročiteljico paratifusa, in Borrelio recurrentis, bakterijo, ki povzroča ponavljajočo se vročico.

»Vojaki so verjetno živeli in umrli sredi vrelišča nalezljivih bolezni,« pravi vodja raziskave Nicolás Rascovan. Ugotovitve se ujemajo s poročili zdravnikov iz tistega časa, ki so opisovali vročino, drisko, pljučnice in druge znake okužb. »Nova analiza prinaša biološke podrobnosti, ki so manjkale zgodovinskemu zapisu,« dodaja zgodovinar Rafe Blaufarb z Državne univerze Floride.

Tragičen pohod skozi led in lakoto

Ko je Napoleon s pol milijona mož krenil proti Rusiji, je bil njegov imperij na vrhuncu. A po zavzetju Moskve je vojska našla le opustošeno, požgano mesto. S prihajajočo zimo je Napoleon ukazal umik – smrtonosen pohod skozi sneg in mraz, s skoraj nič hrane.
»Mraz, lakota in izčrpanost – vse to bi lahko ubilo človeka,« pravi Blaufarb. »To je bil pekel na zemlji.«

5 šokantnih dejstev o Napoleonu

DNK kot zgodovinsko okno

Že leta 2006 so raziskovalci v posmrtnih ostankih Napoleonovih vojakov odkrili bakterije tifusa in jarkovne mrzlice. Tokrat pa so znanstveniki uporabili pristop shotgun sekvenciranja, s katerim niso iskali le določenih mikrobov, temveč vse možne patogene, prisotne v vzorcih.

Iz zob trinajstih vojakov, pokopanih v množičnem grobu v Litvi, so uspeli izolirati drobce DNK – nekateri so pripadali vojakom samim, drugi pa bakterijam, ki so jih okužile.

Ne le mraz in lakota

Rascovan poudarja, da so analizirali le majhen vzorec in zato ni mogoče reči, kako razširjene so bile okužbe. »Nikakor ne trdimo, da sta bili ti dve bakteriji glavni vzrok smrti,« pravi. »Toda skupaj z lakoto in mrazom sta bolezni gotovo prispevali k propadu Napoleonove vojske.«

Jan Nebec

Novinar

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.