Znanstvenika s kitajske univerze Nanjing razvijata nov načrt za stalno človeško prisotnost na Luni. Največjo težavo, pomanjkanje kisika in goriva, bi rešila z umetno fotosintezo.
Idejo za stalne habitate na Luni in v vesolju so razvijali že mnogi, a vedno se ustavi pri vprašanju samozadostnosti kolonije. Luna je kamnita puščava brez atmosfere, vetra in tektonskega delovanja. Mrtev kamen, ki pa morda le ni neuporaben.
Vzorci, ki jih je z Lune prinesla kitajska sonda Chang’e 5, so pokazali visoko prisotnost železovih in titanovih spojin. Znanstvenika Yingfang Yao in Zhigang Zou trdita, da bi ti materiali omogočili pridobivanje kisika in goriva iz ogljikovega dioksida, ki ga izdihajo astronavti.
Umetno fotosintezo oz. pretvarjanje ogljikovega dioksida in vode v kisik in ogljikove hidrate s pomočjo sonca na Zemlji že imamo. Andrew B. Bocarsly je leta 2008 pokazal učinkovito pridobivanje metanola iz CO2 in vode s pomočjo sonca in katalizatorjev. Izkaže se tudi, da so katalizatorji v Zemljini prsti pravzaprav boljši kot železove in titanove spojine z Lune.
A to ne ustavi raziskovalcev, ki predlagata nove postopke, med drugim taljenje teh spojin, kar bi naredilo boljše katalizatorje. V reakcijo bi tako vstopali voda in izdihan CO2, sončna energija in katalizatorja, dobili pa bi kisik in ogljikove hidrate oz. gorivo.
V prihodnjih Kitajskih misijah na Luno s človeško posadko bodo astronavti verjetno testirali njun načrt v pravih pogojih – na površju Lune. Če bo njuna metoda delovala, bi raziskovalni ali rudarski habitati na našem satelitu postali neodvisni od zalog z Zemlje.
Yao je komentiral njuno raziskavo z besedami: »kmalu bomo videli več človeških aktivnosti v vesolju in na drugih planetih ter lunah. Vstopamo v vesoljsko dobo. Treba bo izumiti načine, kako zmanjšati tovor raket in poskrbeti, da kadar smo v vesolju uporabimo vesoljske vire.«
Novinar
