Nevrodegenerativne bolezni, kot so Alzheimerjeva, Parkinsonova in Huntingtonova bolezen, predstavljajo enega največjih zdravstvenih izzivov sodobne družbe. Gre za bolezni, pri katerih možgani postopno izgubljajo živčne celice oziroma nevrone, kar vodi v težave s spominom, mišljenjem, gibanjem in vsakodnevnim delovanjem. Ker se prebivalstvo stara, število bolnikov hitro narašča, učinkovitega zdravljenja pa medicina za zdaj še nima. Zato veliko pozornosti vzbuja nova raziskava japonskih znanstvenikov, ki kaže, da bi lahko posebej prilagojene oblike vitamina K v prihodnosti pomagale pri regeneraciji živčnih celic.
Nevrodegenerativne bolezni so vse večji globalni problem
Alzheimerjeva bolezen je danes najpogostejši vzrok demence. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije z demenco živi več kot 55 milijonov ljudi po svetu, število pa se bo v prihodnjih desetletjih predvidoma še podvojilo. Podobno resen problem predstavlja Parkinsonova bolezen, pri kateri propadajo živčne celice, odgovorne za nadzor gibanja. Bolniki se soočajo s tresenjem, upočasnjenostjo gibov, motnjami ravnotežja in pozneje tudi s težavami pri govoru ter požiranju.
Večina trenutnih zdravil deluje predvsem simptomatsko. Nekatera novejša zdravila pri Alzheimerjevi bolezni sicer lahko nekoliko upočasnijo napredovanje bolezni, vendar ne morejo obnoviti že izgubljenih nevronov ali povrniti izgubljenega spomina. Prav zato raziskovalci po svetu intenzivno iščejo načine, kako spodbuditi možgane k obnovi živčnih celic.
Vitamin K ni pomemben le za kri in kosti
Vitamin K večina ljudi povezuje predvsem s strjevanjem krvi in zdravjem kosti. V zadnjih letih pa raziskave kažejo, da ima pomembno vlogo tudi v živčevju. Znanstveniki so ugotovili, da določene oblike vitamina K sodelujejo pri zaščiti možganskih celic pred oksidativnim stresom, vnetjem in poškodbami. Posebej zanimiva je oblika vitamina K, imenovana menaquinone-4 oziroma MK-4, ki jo telo lahko uporablja tudi v možganih.
Raziskovalci z japonskega inštituta Shibaura Institute of Technology so želeli preveriti, ali bi lahko kemično prilagojene različice vitamina K še močneje vplivale na razvoj novih nevronov. »Novo sintetizirani analogi vitamina K so pokazali približno trikrat večjo sposobnost spodbujanja razvoja živčnih celic v primerjavi z naravnim vitaminom K,« je pojasnil vodja raziskave dr. Yoshihisa Hirota. »Ker je izguba nevronov ključna značilnost bolezni, kot je Alzheimerjeva bolezen, bi lahko te spojine nekoč služile kot regenerativna terapija za obnovo možganskih funkcij.«
Raziskovalci so ustvarili močnejše različice vitamina K
Znanstveniki so razvili 12 novih različic vitamina K in jih kombinirali z retinojsko kislino, aktivno obliko vitamina A, ki je že znana po vplivu na razvoj živčnih celic. Nato so v laboratoriju opazovali, kako učinkovito posamezne spojine spodbujajo matične oziroma progenitorske celice, da se razvijejo v zrele nevrone.
Ena izmed spojin je izstopala bistveno bolj od ostalih. Raziskovalci so jo poimenovali »Novel VK«, saj je pokazala izrazito močnejši učinek kot naravni vitamin K. Pri tem so spremljali tudi marker MAP2, ki kaže na razvoj in rast nevronov. Nova spojina je povzročila bistveno večjo aktivacijo teh procesov kot običajne oblike vitamina K.
Ključno vlogo ima receptor mGluR1
Eden najzanimivejših delov raziskave je bilo odkritje povezave med vitaminom K in receptorjem mGluR1, ki sodeluje pri komunikaciji med živčnimi celicami. Ta receptor je pomemben za sinaptični prenos – proces, pri katerem si nevroni med seboj izmenjujejo signale. Motnje v njegovem delovanju so povezane s številnimi nevrodegenerativnimi boleznimi.
Raziskovalci so ugotovili, da se nova spojina na receptor mGluR1 veže celo bolje kot naravni vitamin K. Poleg tega je lažje prehajala skozi krvno-možgansko pregrado, kar je ključno za morebitno uporabo v zdravilih za možgane. Poskusi na miših so pokazali, da se je po uporabi nove spojine v možganih tvorilo več aktivne oblike vitamina K kot pri običajnih pripravkih.
Zakaj je obnova nevronov tako velik izziv?
Dolga desetletja je veljalo prepričanje, da se možgani odraslega človeka praktično ne morejo obnavljati. Danes znanstveniki vedo, da določena območja možganov vendarle vsebujejo matične celice, iz katerih lahko nastajajo novi nevroni. Težava je predvsem v tem, da je pri nevrodegenerativnih boleznih okolje v možganih močno vnetno in poškodovano, zato je regeneracija izredno omejena.
Poleg tega morajo nove živčne celice ne le nastati, temveč se morajo tudi pravilno povezati z obstoječimi nevronskimi mrežami. Prav to je eden največjih izzivov sodobne nevroznanosti. Strokovnjaki poudarjajo, da bo do dejanske regenerativne terapije za ljudi verjetno minilo še več let raziskav.
Raziskava je še vedno v zgodnji fazi
Pomembno je poudariti, da trenutni rezultati temeljijo predvsem na laboratorijskih raziskavah in poskusih na živalih. To pomeni, da še ni dokazov, da bi takšna terapija delovala tudi pri ljudeh. Kljub temu raziskava odpira zelo zanimive možnosti za prihodnost zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni.
»Naša raziskava ponuja potencialno prelomni pristop k zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni,« je povedal Hirota. »Zdravilo, razvito iz vitamina K, bi lahko upočasnilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni ali izboljšalo simptome, s tem pa pomembno izboljšalo kakovost življenja bolnikov in njihovih družin.«
Prihodnost zdravljenja bo verjetno kombinirana
Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo prihodnja zdravljenja Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni verjetno združevala več različnih pristopov hkrati. Ena zdravila bodo skušala zmanjšati kopičenje škodljivih beljakovin v možganih, druga bodo umirjala vnetje, tretja pa bodo poskušala spodbuditi obnovo živčnih celic.
Prav regenerativna medicina velja za eno najbolj obetavnih področij prihodnosti nevrologije. Čeprav so raziskave še v zgodnji fazi, nova odkritja kažejo, da bi lahko nekoč prešli od zgolj upočasnjevanja bolezni k dejanskemu obnavljanju poškodovanih možganov. Za milijone ljudi po svetu bi to pomenilo popolnoma nov pogled na zdravljenje bolezni, ki danes pogosto vodijo v postopno izgubo samostojnosti in kakovosti življenja.
Novinar
