Koliko kozarcev vode si spil danes? Če si tudi ti pozabil na redno hidracijo tekom dneva, nisi edini. A to ne pomeni, da je dehidracija nedolžna in brez posledic.
Raziskovalci so namreč ugotovili, da lahko dehidracija močno poviša ravni kortizola v stresnih situacijah – kar za 50 odstotkov. Posamezniki, ki dnevno zaužijejo premalo tekočine, občutijo močnejši stresni odziv, ki je povezan z višjim tveganjem za srčne bolezni, diabetes in depresijo. Steklenica z vodo te lahko obvaruje pred žejo, stresom in nekaterimi negativnimi učinki na zdravje.
Manj kot liter in pol je nevarno
Kortizol je primarni stresni hormon v človeškem telesu. Močnejši odziv kortizola na stres pa je povezan s povišanim tveganjem za srčne bolezni, diabetes in depresijo. Nova raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Applied Physiology, je pri posameznikih, ki so dnevno zaužili manj kot liter in pol tekočine, odkrila ravno to – 50 odstotkov višji odziv kortizola na stres v primerjavi s posamezniki, ki so pokrili dnevne potrebe po tekočini.
Niso občutili žeje, a kortizol je poskočil
Udeleženci raziskave so bili najprej razdeljeni v skupine glede na dnevni vnos vode. Pomembni sta bili predvsem skupini, ki sta predstavljali 25 odstotkov posameznikov z najnižjim vnosom tekočine in 25 odstotkov posameznikov z najvišjim vnosom tekočine. V skupini z nizkim vnosom tekočine so bili posamezniki, ki so zaužili manj kot liter in pol tekočine dnevno. V skupini z visokim vnosom tekočine so posamezniki redno dosegli dnevna priporočila za vnos tekočine.
Ta predpisujejo 2 litra za ženske in 2,5 litra za moške. Udeleženci so se teden dni držali ustaljenih vzorcev pitja. Pri tem so raziskovalci spremljali njihovo raven hidracije z vzorci krvi in urina. Udeležence je nato čakal Trier Social Stress Test, ki se pogosto uporablja za simulacijo stresa v resničnem svetu preko namišljenega zaposlitvenega intervjuja in naloge iz mentalne aritmetike. Obe skupini sta se počutili enako zaskrbljeni in sta med stresnim testom doživeli podobno povečanje srčnega utripa.
Vendar pa je samo skupina z nizkim vnosom tekočine pokazala pomembno povečanje ravni kortizola v slini kot odziv na stresni test. Čeprav skupina z nizkim vnosom tekočine ni poročala, da bi bila bolj žejna kot skupina z visokim vnosom, so imeli temnejši in bolj koncentriran urin, kar so jasni znaki slabe hidracije.
Zakaj je dehidracija nevarna?
Sistem za uravnavanje vode v telesu je tesno povezan s centrom za stresni odziv v možganih – to je tudi razlog za nevarne učinke dehidracije. Ko telo zazna dehidracijo zaradi nezadostnega vnosa tekočine ali prekomerne izgube tekočine, sproži sproščanje hormona vazopresina. Vazopresin primarno deluje na ledvice, kjer poveča reabsorpcijo vode, s čimer telo skuša uravnavati volumen krvi in ravnovesje elektrolitov.
Ta mehanizem, ki te ščiti, obenem prinaša stranske učinke. Dolgotrajno sproščanje vazopresina dodatno obremeni ledvice, ki se morajo bolj truditi, da skoncentrirajo urin in skrbijo za ravnotežje elektrolitov. Vazopresin deluje tudi na center za stresni odziv v možganih: hipotalamus. Tu vpliva na sproščanje kortizola.
Praktični nasvet raziskave
Čeprav so potrebne nadaljnje dolgoročne raziskave, ta študija dodatno poudarja pomen priporočenega vnosa tekočine. Ta znaša približno 2 litra dnevno za ženske in 2,5 litra za moške. Raziskovalci poudarjajo, da zadostna hidracija pomaga telesu, da se s stresom spopade učinkoviteje. Predvsem v stresnih obdobjih, kot je pomemben rok, govor ali izpit, zato priporočajo, da imaš pri roki vedno steklenico z vodo. Ta navada lahko prinese pozitivne učinke na dolgoročno zdravje.
Novinar
