Rak je bolezen, ki močno vpliva na bolnike in njihove bližnje. Ko zdravljenje prinese pozitivne rezultate, se pogosto pojavi vprašanje: Ali je bolezen res premagana ali le začasno umaknjena? Zdravniki uporabljajo izraza »remisija« in »ozdravitev«, ki pa imata različen pomen. Pomembno je razumeti razliko med tema pojmoma, saj vplivata na dolgoročne napovedi in nadaljnje zdravstvene ukrepe.
Kaj pomeni remisija raka?
Remisija raka pomeni, da se bolezen odziva na zdravljenje in da je njena prisotnost v telesu bistveno zmanjšana. Obstajata dve vrsti remisije: popolna in delna. Popolna remisija pomeni, da ni več vidnih znakov raka – bodisi pri slikovnih preiskavah bodisi pri krvnih testih. Bolnik nima simptomov, rakave celice pa niso zaznavne.
Delna remisija pomeni, da zdravljenje sicer deluje, vendar v telesu še vedno ostajajo nekatere rakave celice. To pomeni, da bolezen ni popolnoma izginila, vendar ne napreduje. V primerih, ko se stanje ne izboljšuje, a tudi ne slabša, govorimo o stabilni bolezni.
Trajanje remisije in možnost ponovitve
Remisija ni vedno trajna. Lahko traja od nekaj tednov do več let, vendar zdravniki ne morejo z gotovostjo napovedati, ali se bo rak vrnil. Zato bolniki tudi po doseženi remisiji ostajajo pod rednim zdravniškim nadzorom.
Če je bolnik v popolni remisiji pet let ali več, nekateri zdravniki menijo, da je ozdravljen. Vendar ta oznaka ne pomeni, da ne obstaja nikakršna možnost ponovitve bolezni. V telesu lahko še vedno ostanejo neodkrite rakave celice, ki se lahko kasneje aktivirajo.
Kaj pomeni ozdravitev raka?
Zdravniki so pri uporabi izraza »ozdravitev« previdni, saj pri nekaterih vrstah raka obstaja večja verjetnost ponovitve bolezni kot pri drugih. Pri rakih, kot sta melanom ali zgodnje odkrit rak dojk, kjer je petletna stopnja preživetja visoka, zdravniki pogosteje govorijo o ozdravitvi.
Epidemiologi uporabljajo tudi izraz »statistična ozdravitev«, kar pomeni, da je bolnik preživel dovolj dolgo, da je njegovo tveganje smrti zaradi raka primerljivo s tveganjem v splošni populaciji. Če je nekdo denimo pred desetimi leti prebolel rak debelega črevesa in je danes brez bolezni, je njegovo tveganje smrti zaradi te bolezni približno enako kot pri ljudeh njegove starosti, ki nikoli niso imeli raka.
Previdnost pri izrazu »ozdravitev«
Čeprav lahko beseda »ozdravitev« bolnikom prinese občutek olajšanja in jim pomaga nadaljevati običajno življenje, ima lahko tudi negativne posledice. Nekateri bolniki lahko postanejo manj pozorni na svoje zdravje in zanemarijo redne preglede, kar poveča tveganje, da bi morebitna ponovitev bolezni ostala neopažena.
Zato zdravniki priporočajo, da tudi bolniki, ki so dosegli remisijo ali so bili označeni kot ozdravljeni, nadaljujejo z rednimi pregledi in spremljanjem svojega zdravja. Tako lahko zgodaj odkrijejo morebitne znake ponovitve in pravočasno ukrepajo.
Kateri raki so najpogosteje v remisiji in kateri so najpogosteje ozdravljivi?
Nekatere vrste raka imajo večjo verjetnost remisije kot druge. Na primer, nekatere oblike krvnih rakov, kot sta levkemija in limfom, pogosto vstopijo v remisijo po uspešnem zdravljenju s kemoterapijo ali imunoterapijo. Podobno velja za rak mod, kjer je stopnja remisije visoka, zlasti če je bolezen odkrita zgodaj.
Najpogosteje ozdravljive vrste raka vključujejo rak dojk, rak prostate, rak ščitnice in nekatere oblike kožnega raka, kot je melanom. Te vrste raka imajo visoke petletne stopnje preživetja, še posebej, če so odkrite v zgodnjih fazah. Na primer, rak ščitnice ima stopnjo preživetja nad 98 %, rak prostate pa pogosto presega 90 %.
Nasprotno pa imajo nekateri agresivni raki, kot so rak trebušne slinavke, rak pljuč in glioblastom (vrsta možganskega tumorja), nižje stopnje preživetja in redkeje dosežejo popolno remisijo ali ozdravitev.
Novinar
