Hrana za možgančke!

Tako kot mi, tudi naši možgani (kot del nas) za svoje dobro in pravilno delovanje potrebujejo čim boljše gorivo, prehrano. Katera pa je ta prehrana, ki je najboljša za možgane? Vprašanje je vmesno predvsem zato, ker lahko z boljšo prehrano povečamo efektivnost in uspešnost svojega študija.

Primarni odgovor ne prinaša velikih presenečenj – čudežna hrana oz. dieta za možgane ne obstaja. Vendar pa lahko svojim ‘sivim celicam’ s pravilno prehrano pri njihovem dobrem delovanju vseeno precej pomagamo. V nadaljevanju bo naštetih deset ‘top’ živil po neki razvrstitvi, glede na koristnost za naše možgane.

Na vrhu najboljših hranil za možgane je treba postaviti vodo. Vodo, ja – čisto navaden H2O. Dnevno je priporočljivo piti vsaj 2 litra vode, najbolje brez vseh dodatkov. Seveda pa ne smemo ‘požlempati’ vse te količine naenkrat, ampak jo je najbolje piti med študijem v razmakih po občutku, in sicer po 2dcl naenkrat, saj jo le tako naše telo lahko sploh izkoristi. Voda je res elementarna našemu telesu, saj predstavlja kar njegovih 65%, že majhno pomanjkanje pa mu resno škodi – krči, omedlevica ipd.. Če vemo te podatke, se nam njeno prvo mesto morda zdi kaj bolj zasluženo.

Drugo uvrščeni so polnozrnati izdelki, torej izdelki iz neoluščenih žit (najboljša izmed njih pa oves in pira). V njih je moč najti zelo dobro mešanico ogljikovih hidratov (za energijo), beljakovin (za gradnjo in obnovo tkiva), maščobnih kislin (predvsem za zaščito), vitaminov in mineralnih snovi (kot podpornike najrazličnejšim kemijskim procesom v telesu). Ti izdelki so polnozrnati kruh (tudi toast!), polnozrnate testenine, ki so presenetljivo dobre, polnozrnati riž in tako dalje.

Tretja je soja in njeni proizvodi. Soja je bogata z beljakovinami, z zdravju prijaznimi maščobnimi kislinami in pa lecitinom (vitaminu podobna snov), ki je zelo pomemben za izmenjavo snovi v možganih.

Četrto je sadje. Sadje naj bo čim bolj naravno in dobro oprano. Tako postane za naše telo naravnost vrhunski vir vitaminov in vlaknin. Različne vrste sadja imajo zelo različno prehransko sestavo in vsebnosti koristnih snovi. Prav zato je zelo pomembno, da uživamo čim več različnih vrst sadja in to vsak dan. Znan je pregovor ‘Eno jabolko na dan spravi zdravnika stran!’. Upoštevajte ga!

Peta je zelenjava, ki je s skupaj s sadjem izjemno pomemben vir mineralnih snovi. Tudi za zelenjavo velja podobno kot za sadje – različne vrste zelenjave prinašajo našemu telesu različne koristi, zato je tudi tu pomembna čim večja pestrost.

Šesti so oreščki, npr. v obliki t.i. ‘študentskega futra’. Polni so mineralnih snovi, beljakovin in koristnih maščob.

Sedme so ribe. Denimo slanik, skuša, losos in tuna so naravnost izjemen vir omega 3 maščobnih kislin, ki so za naše telo izjemnega pomena. Sicer so ribe bolj ali manj mastne, tako da so primerna in zdrava hrana za vsako obliko diete in za na vsak študentski krožnik!

Osmi so mlečni izdelki, najbolje vsaj polposneti, saj mlečne maščobe na telo nimajo ravno blagodejnega učinka. Vendar pa – kljub morda ne največji estetski privlačnosti najboljše mleko prihaja direktno izpod Liske, torej krav. Kasnejši procesi uničijo dobršno mero telesu koristnih snovi.

Deveto naj bo pusto meso, pomemben vir železa in beljakovin, deseto pa rastlinsko olje.

Osebno bi priporočil še pivski kvas. Sicer ne ravno prijetnega okusa (ki pa se ga sčasoma navadiš) ponuja neverjetno kombinacijo hranil. 100g pivskega kvasa vsebuje 45g beljakovin, 30g ogljikovih hidratov in 3,5g maščob. Poleg tega vsebuje še precejšnje količine natrija, vitaminov B1, B2 in B6, pa niacin, pantotensko kislino, kalij, kalcij, magnezij, železo in fosfor. Vredno malce nakremženih ust!

Članek je delno povzet po vsebinah, dostopnih na www.fit-on.net

Blaž Božnar

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.