Zadnje čase pogosto naletimo na jutranje rutine, ki se začnejo ob petih zjutraj, s pospešenimi posnetki vadbe, priprave zajtrka in urejanja postelje, preden se svet sploh zbudi. Hashtag #5amclub in sorodni 5-9 trend sta na TikToku skupaj presegla več kot 15 milijard ogledov, kar to zagotovo uvršča med bolj razširjene wellness trende zadnjega časa.
Izvor trenda sega v leto 2018, ko je Robin Sharma izdal knjigo The 5 AM Club, v kateri predlaga formulo 20 minut vadbe, 20 minut premišljevanja in 20 minut osebne rasti. Vse to preden se dan sploh uradno začne. Od takrat so se trendu pridružile tudi znane osebnosti, od Tima Cooka do Gwyneth Paltrow.
Kaj se dejansko dogaja v telesu
Tu pride del, ki ga marsikdo preskoči. Vprašanje, ali je zgodnje vstajanje sploh dobro za vsakogar enako. Znanost pravi jasno: ne. Tvoj kronotip, torej ali si po naravi jutranji ali večerni tip, je v veliki meri genetsko določen. Obsežna študija na 697.828 udeležencih, objavljena v reviji Nature Communications, je identificirala 351 genetskih variant, povezanih z jutranjim kronotipom. Kar pomeni, da to res ni le vprašanje discipline ali volje.
Pri jutranjih tipih melatonin, hormon, ki sproža spanje, upade zgodaj zvečer in zjutraj prav tako zgodaj, kar jim omogoča, da se naravno zbudijo brez večjega napora. Pri večernih tipih se ista krivulja pomakne za dve do tri ure kasneje, kar pomeni, da bi njihovo telo ob petih zjutraj po naravi še vedno moralo spati.
Kortizol, jutranji hormon, ki ni enak za vse
Zanimivo je tudi, kako se razlikuje kortizolni odziv ob prebujanju (cortisol awakening response) med kronotipi. Raziskave, objavljene v reviji Psychoneuroendocrinology, kažejo, da imajo jutranji tipi po prebujanju višje ravni kortizola kot večerni tipi. To jim daje naraven zagon energije, ki ga večerni tipi ob istem času preprosto nimajo na voljo.
To razloži, zakaj isti nasvet — vstani ob petih — pri enem človeku deluje kot čudežna formula, pri drugem pa kot recept za ves dan trajajočo utrujenost. Med mladimi odraslimi od 18. do 25. leta je po podatkih raziskav kar 15 do 20 odstotkov takih, ki spadajo v izrazito večerni kronotip. Torej gre za precej velik del populacije, ki bi ga tak trend lahko bolj škodoval kot koristil.
Ko se telo in urnik ne ujemata
Znanstveniki za neskladje med biološko uro in družbenimi zahtevami (šola, služba, trendi) uporabljajo izraz socialni jetlag. Raziskave kažejo, da so mladi z večernim kronotipom, ki so prisiljeni v zgodnje vstajanje, bolj izpostavljeni tveganju za razvoj depresije. Verjetno prav zaradi kroničnega neskladja med tem, kar telo potrebuje, in tem, kar od njega zahteva urnik.
Po drugi strani pa Mendelova randomizacijska študija, izvedena na isti veliki populaciji, kaže, da je biti naravni jutranji tip vzročno povezano z boljšim duševnim zdravjem, kar spet potrjuje, da ni pomembno le, kdaj vstaneš, ampak ali je ta čas usklajen s tvojo biologijo.
Torej, se splača poskusiti ali ne?
Če si po naravi bolj jutranji tip in te trend le spodbudi, da izkoristiš uro, ki bi jo sicer prespal, verjetno ne bo škode. Morda celo koristi. Če pa si izrazit večerni tip in se siliš v petih zjutraj samo zato, ker to počne pol interneta, obstaja realna možnost, da boš namesto produktivnosti dobil kronično izčrpanost in slabše razpoloženje.
Strokovnjaki, kot je klinična psihologinja Leah Kaylor, zato svetujejo, naj se ljudje bolj poslušajo lastno telo kot trenutni trend na družbenih omrežjih. Ni sramota, če najboljše delaš ob desetih zvečer namesto ob petih zjutraj. To ni lenoba, to je preprosto tvoja biologija, ki jo je precej težje preslepiti, kot pretenta budilka.
