Jesen je že v polnem razmahu, kar pomeni, da je čas, da se zaščitimo pred mrazom tukaj. Dr. Claire Agathou, soustanoviteljica splošne ambulante in družinska zdravnica je za Indepentent UK delila nekaj načinov kako mraz vpliva na naše telo in kako se pred njim zaščititi.
Imunski sistem
Hladno vreme ustvarja idealno okolje za razmnoževanje virusov. »Virusi lahko v hladnem, suhem zraku lažje preživijo in se širijo, poleg tega pa preživljamo več časa v zaprtih prostorih, kar poveča tesni stik in prenos okužb,« pravi Agathou.
»Hladen zrak lahko tudi oslabi lokalno obrambo nosu, saj upočasni izločanje sluzi in delovanje drobnih dlačic, imenovanih resničke, ki prestrezajo viruse.
Poleg tega lahko nenadni padci temperature povečajo raven stresnih hormonov, kar lahko začasno oslabi imunost posameznika. Zaradi tega skupnega učinka je pozimi običajno več kašlja, gripe in okužb dihal.
Srčno-žilni sistem
»Hladno vreme povzroča tako imenovano vazokonstrikcijo, kar pomeni, da se krvne žile zožijo, zlasti v rokah, nogah in koži,« pojasnjuje zdravnica. »To lahko zviša krvni tlak ter pospeši srčni utrip in poveča obremenitev srca.«
Osebe z zgodovino srčnih napadov, visokim krvnim tlakom, srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter kadilci so še posebej izpostavljeni tem učinkom pozimi.
Dihalni sistem
»Hladen, suh zrak lahko draži dihalne poti in sproži bronhospazem, to je nenadno krčenje mišic dihalnih poti. Zaradi tega lahko občutite stiskanje v prsih, kar lahko povzroči zasoplost ali napade kašlja, zlasti kadar se hitro premaknete iz toplega v hladno okolje,« pravi dr. Agathou.
Osebe z že obstoječimi pljučnimi boleznimi, kot sta astma ali kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), so še posebej ranljive, saj lahko hladno vreme znatno poslabša njihove simptome, dodaja zdravnica.
»Njihove dihalne poti so že v osnovnem stanju bolj vneta in ožja, zato lahko izpostavljenost hladnemu zraku sproži t. i. hiperreaktivnost dihalnih poti. To pomeni, da je v hladnejših mesecih veliko večja verjetnost, da bodo imeli piskanje pri dihanju, kašelj ali zasoplost,« še pojasnjuje.
Koža
»Zimske razmere so klasični sprožilec dermatitisa,« pravi Claire. »Hladen zrak je suh, ogrevanje v zaprtih prostorih je še bolj suho, in ta kombinacija povzroči zmanjšano zaščitno funkcijo kože, večjo izgubo vlage ter pojav razdraženih in vnetih kožnih območij.
»Tudi ljudje, ki nimajo hude oblike ekcema, lahko doživijo poslabšanja v obliki zelo suhe kože, srbenja in vnetih območij.«
Bolečine in togost v sklepih
Eden od razlogov je, da se v mrazu zmanjša pretok krvi v mišice in mehka tkiva, zaradi česar smo na splošno bolj togi. Ljudje so pozimi tudi manj aktivni, neaktivni dnevi pa lahko povečajo bolečine v sklepih, zlasti pri artritisu.
»Veliko ljudi z boleznimi, kot so osteoartritis, revmatoidni artritis ali kronične bolečine, pogosto poroča o poslabšanju simptomov pozimi.Poleg tega vemo tudi, da mraz poveča občutljivost živčnih končičev, kar lahko okrepi bolečinske signale.«
Kako ostati zdravi med zimo?
Toplo se oblecite
»Zelo pomembno je, da se ogrejete in se pravilno oblačite v več plasteh,« pravi dr. Agathou. »Več tankih plasti bolje zadržuje toploto kot ena debela.«
Poskrbite, da imate pokrito glavo in roke.
Ne pozabite zaščititi rok in glave, saj veliko toplote izgubljamo prek glave in okončin.
Ostanite hidrirani
»Mnogi ljudje menijo, da v hladnih mesecih ne potrebujejo toliko tekočine, vendar je resnično pomembno, da ostanete hidrirani,« pojasnjuje zdravnica. »Tekočine krepijo imunski sistem in dajejo energijo.«
Jejte zdravo
»Pravilna prehrana je ključna,« poudarja Claire. »Vzemite si čas in poskrbite za uravnoteženo prehrano, na primer s toplimi obroki ter zadostno količino beljakovin in vitamina D.«
Ostanite aktivni
»Gibanje je pomembno za krvni obtok, imunski sistem in preprečevanje togosti sklepov,« pravi Agathou. »Če pa imate težave z dihalnimi organi, bodite zelo previdni pri vadbi na prostem v izjemnem mrazu in zelo suhem zraku, saj bi to lahko poslabšalo vaše simptome.«